Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Institucija ombudsmana v minulih šestih letih - zgodba o uspehu

Že od prihodnjega ponedeljka bo dosedanjega varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka, ki se mu konec meseca izteče šestletni mandat in katerega ponovno izvolitev na ta položaj so poslanci DZ zavrnili sredi julija letos, začel do izvolitve novega ombudsmana nadomeščati njegov namestnik Aleš Butala. Institucija varuha bo torej delovala naprej, je na današnji novinarski konferenci poudaril Bizjak, in hkrati povabil vse tiste, ki potrebujejo pomoč te institucije, da se nanjo tudi obrnejo. K takšnemu javnemu pozivu so ga navedli statistični podatki obravnavanju pobud, ki po Bizjakovih besedah kažejo drastičen upad pripada zadev, naslovljenih na varuha, v minulem mesecu. Bilo jih je le 129, kar je skoraj sto predloženih zadev manj kot lani v avgustu in tudi najmanj v zadnjih nekaj letih delovanja. Sicer je bilo v prvih osmih mesecih letos na uradu skupaj odprtih 2348 zadev. Ali bo znova kandidiral za ombudsmana - rok za prijavo razpis za zbiranje možnih kandidatov se izteče 26. septembra -, pa se Bizjak še ni odločil.
 
Pred iztekom svojega mandata je Bizjak strnil najpomembnejše dosežke prvega mandatnega obdobja prvega slovenskega varuha človekovih pravic. Poudaril je, da so institucijo, ki na začetku ni imela niti ustreznih prostorov in kadrov niti urejenih procedur in informacijskega sistema, v preteklih šestih letih razvili v urejen organ, sposoben "odgovarjati na tisto, s čimer se ljudje nanje obračajo". Da gre za "zgodbo o uspehu", po Bizjakovih besedah potrjujejo predvsem vsebinski vidiki njihovega dela.
Institucija varuha po oceni Bizjaka uživa zaupanje javnosti ter upoštevanje s strani funkcionarjev in uslužbencev v državnih organih, ki so v varuhovi pristojnosti. S svojim delovanjem na posameznih področjih je varuh pridobil zaupanje marsikatere skupine ljudi s posebnimi interesi, nevladnih organizacij in civilne družbe - na primer na področju duševnega zdravja, varstva pravic zaprtih oseb, urejanja stikov med starši in otroki in podobno. Zadovoljstvo je Bizjak izrazil še zaradi vse večje prepoznavnosti varuha v pravnem redu tudi na normativni ravni. Ombudsmanu se namreč po njegovih besedah nalagajo nove pristojnosti oz. se ga vključuje v nekatere postopke v pred kratkim sprejetih zakonih; na primer tudi v zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Kot še enega od dokazov uveljavitve institucije ombudsmana je Bizjak označil tudi vse številnejše pobude za ustanovitev "posebnih" varuhov za določena področja, problematiko ali skupine ljudi. Takšnim pobudam v uradu varuha ne nasprotujejo, zavzemajo pa se, da se to uredi "racionalno in učinkovito".

Uspešno delo ombudsmana v minulih šestih letih lahko zasledimo na področju dajanja zakonodajnih pobud na eni strani ter njegovih priporočil in predlogov glede delovanja državnih organov na drugi strani.

V okviru zakonodajnih pobud velja izpostaviti vrsto zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov, ki so bili sprejeti, spremenjeni ali dopolnjeni (tudi) na predlog ali po opozorilu varuha. Kot pozitivni primer takšnega delovanja je Bizjak navedel uvedbo preživninskega sklada v okviru zakona o jamstvenem skladu. Uspeh varuhovega urada je tudi to, da je na podlagi njihovega priporočila več sodišč dopolnilo sklepe o merilih za prednostno obravnavanje tako, da se za prednostno določi tudi zadeva, za katero obstajajo tehtni razlogi, da se rešuje prednostno. V vrsti pobud velja v tem okviru še izpostaviti, da so tudi cene odvetniških in notarskih tarif zdaj nižje, kot bi bile brez posredovanja varuha. Bizjak je poudaril, da je do sprejema nekaterih rešitev prišlo za naše razmere relativno hitro, po drugi strani pa je bilo v nekaterih primerih potrebnega "veliko več vztrajanja in trdovratnega opozarjanja na to, da so stvari neurejene".

Varuh je imel vpliv tudi na spremembe v postopkih državnih organov - kot se je izrazil Bizjak, gre za "raznovrstno paleto izboljšav na različnih področjih, s čimer so brez dvoma prispevali k boljšemu položaju posameznika v odnosu do državnih in drugih organov". Na podlagi ugotovljenih številnih nepravilnosti v vseh fazah upravnega postopka je urad varuha dosegel ustrezne korekcije v konkretnih postopkih njegovih pobudnikov. Njihovo vztrajno opozarjanje na kršitve zakonskih in vsakršnih razumnih rokov za odločanje je prispevalo k hitrejšemu reševanju upravnih zadev in odpravljanju zaostankov na nekaterih področjih. Nenazadnje pa obiski varuha v psihiatričnih bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih (domovi za starejše), zavodih za prestajanje kazni in na policijskih postajah (prostori za pridržanje) prispevajo k izboljšanju bivalnih razmer in odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti, so prepričani v uradu.

Skratka, po zaslugi institucije ombudsmana država deluje bolj urejeno in tudi bolj prijazno, poudarja Bizjak, ki pa obenem opozarja, da s stanjem še ne moremo biti v celoti zadovoljni in da za institucijo ostaja veliko nalog tudi vnaprej. Poleg uspešnega dela znotraj države pa je varuh človekovih pravic izpostavil še uveljavitev institucije na mednarodni ravni, kjer urad že igra vlogo tistih, ki lahko pomagajo. Bizjak osebno je bil tudi podpredsednik evropskega združenja ombudsmanov in je član vodstva svetovnega združenja ombudsmanov (s prenehanjem njegovega mandata bo prenehalo tudi to članstvo). Omenjene funkcije si nosilec s svojim dobrim delom pridobi sam.

 

Natisni: