Državni preventivni mehanizem je 17. 2. 2025 opravil redni nenapovedani obisk Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava (ZUDV Dornava). Ta se pri svojem delu srečuje s številnimi izzivi, saj je bilo v času obiska DPM vanj vključenih 471 uporabnikov vseh starostnih obdobij in z različnimi težavami. ZUDV Dornava izvaja institucionalno varstvo za otroke in mladostnike do 26. leta, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, institucionalno varstvo za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, izvaja tudi socialnovarstvene storitve za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, od leta 2021 pa tudi institucionalno varstvo za otroke in mladostnike z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju, ki so v ZUDV Dornava nameščeni na podlagi sklepa sodišča po določbah Zakona o duševnem zdravju (ZDzdr).
Predstavnice DPM so si ogledale bivalne pogoje v nekaterih enotah na sedežu zavoda, med drugim tudi specializirani oddelek, v katerem so nameščeni mladostniki z najtežjimi oblikami čustvenih in vedenjskih motenj in so v ZUDV Dornava nameščeni na podlagi sklepa sodišča v skladu z določbami ZDZdr. Ogledale so si tudi novo enoto v Mali Nedelji, kjer so prostori šole in bivalni prostori za otroke in mladostnike, v pritličju pa manjši VDC. Odprtje te enote je DPM posebej pohvalil, saj je s selitvijo šole ZUDV Dornava na sedežu zavoda pridobil več prostora za institucionalno varstvo. Bivalni pogoji v ZUDV Dornava so dobri, za še izboljšanje le-teh pa je DPM podal štiri priporočila, ki so večinoma že bila uresničena, le eno na uresničitev še čaka.
Glede izvajanja posebnih varovalnih ukrepov (PVU) je DPM ugotovil več pomanjkljivosti. Telesno oviranje s pasovi traja različno dolgo, lahko tudi več ur, pogosto preko noči, pri čemer pa iz dokumentacije ni izhajalo, da bi se posebej odločali o odstranitvi oviranja po poteku roka za PVU v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZDZdr. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da število PVU po letih narašča. Ugotovljeno je bilo tudi, da v ZUDV Dornava v specializiranem oddelku uporabljajo tudi t.i. terapevtske varnostne ukrepe (TVU), ki se izvajajo v skladu z določbami ZDZdr. DPM je ZUDV Dornava opozoril, da je vsako telesno oviranje treba šteti kot PVU, kar torej velja tudi za TVU. V sobi za omejevanje s segufix pasovi je zaradi omejenosti prostora zelo težko izvesti fiksacijo uporabnika, ki jo običajno izvaja šest zaposlenih. DPM je zato za odpravo navedenih pomanjkljivosti ZUDV Dornava podal tri priporočila, in dve sta bili sprejeti, a še ne realizirani, tretje (DPM je ZUDV Dornava priporočil, da poskuša najti možnosti ureditve večje sobe za omejevanje s segufix pasovi, prouči pa tudi smiselnost oziroma potrebo po dodatni opremi oziroma okrasitvi sob za izvajanje PVU (npr. z namestitvijo televizorja, s fototapetami)) pa ni bilo sprejeto, saj po navedbah ZUDV Dornava ni prostorskih možnosti za ureditev večje sobe, poleg tega pa po mnenju ZUDV Dornava namestitev dodatne opreme in okrasitve ne bi stimulativno vplivala na izvajanje PVU.
DPM je na obisku izvedel tudi, da je, ker naj ne bi izpolnjevali pogojev za verifikacijo varovanega oddelka v skladu z zahtevami ZDZdr, Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) zavzelo stališče, da ZUDV Dornava ne sme več sprejemati otrok in mladostnikov na podlagi sklepov sodišč v skladu z določbami ZDZdr. DPM je resno zaskrbljen zaradi stališča MSP, saj je bil specializirani oddelek v ZUDV Dornava vzpostavljen po večletnih opozarjanjih (tudi Varuha) na pomanjkanje primernih kapacitet za obravnavo otrok in mladostnikov z najtežjimi težavami v duševnem zdravju. Glede na navedeno je DPM prosil MSP za pojasnilo o zadržkih za verifikacijo varovanega oddelka v ZUDV Dornava ter o načrtovanih oblikah namestitev in strokovne obravnave otrok in mladostnikov z najtežjimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
MSP je odgovorilo, da stremijo k zmanjšanju števila oseb na varovanih oddelkih ob sočasni vzpostavitvi novih oblik podpore v skupnosti, ki bi nadomestile oskrbo na varovanem oddelku v instituciji. Ocenjujejo, da otroci in mladostniki zaradi specifik in vključevanja v program vzgoje in izobraževanja potrebujejo drugačno okolje in obravnavo. Hkrati pripravljajo rešitve tudi v okviru zakonodaje s področja socialnega varstva. Menijo, da je treba otrokom in mladostnikom z najtežjimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami oziroma njihovim družinam zagotoviti pomoč in podporo čim prej, s ciljem preprečevanja nameščanja otrok v institucije.
Več podrobnosti v zvezi s priporočili DPM in odzivi nanje je razvidnih iz preglednice priporočil in odzivov nanje.
