Predstavnik častnega pokrovitelja Varuha človekovih pravic Tone Dolčič je na 3. znanstveni in strokovni mednarodni konferenci o zdravju otrok in mladostnikov v Portorožu danes ocenil, da je iz vidika varstva otrokovih pravic za zdravje otrok in mladostnikov ustrezno poskrbljeno. Okrcal pa je skrb države za sistem zdravstvenega varstva v celoti.
»Z vidika varstva otrokovih pravic lahko ocenimo, da je za zdravje otrok in mladostnikov primerno poskrbljeno, saj se le redko srečamo s prijavami, ki bi očitale kršitev njihovih pravic. Prednost našega sistema je vsekakor v tem, da je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah v normativni ureditvi pa tudi v praksi uveljavljeno načelo največje koristi otroka kot osnovno vodilo pri njegovi obravnavi. Morebitne konkretne napake ali kršitve je mogoče odpraviti ali popraviti v individualnih postopkih, večje težave pa lahko nastanejo zaradi pomanjkljive normativne ureditve ali pa zaradi neuresničevanja določenih obveznosti, ki jih imajo država oziroma posamezni izvajalci javne službe,« je pojasnil Dolčič, pomočnik varuha in njegova nekdanji namestnik za področje pravic otrok, zdravstva in sociale.
Vendarle pa država ne skrbi zgledno za sistem zdravstvenega varstva v celoti, na kar je Varuh človekovih pravic večkrat opozoril. »Zakonodaja, ki je bila reformirana v letu 1992, je bila od takrat le delno popravljena ali spremenjena, kljub temu, da razvoj medicinske in drugih znanosti terja stalno prilagajanje normativne ureditve novim spoznanjem in dosežkom,« je izpostavil Tone Dolčič.
Posebej je poudaril, da državi od leta 1992 do danes ni uspelo določiti mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki bi omogočila tudi pravočasno načrtovanje kadrovskih in drugih z mrežo povezanih vprašanj. »Če bi bila mreža določena, se ne bi soočali s pomanjkanjem pediatrov, anesteziologov, otroških psihiatrov, kliničnih psihologov in tako dalje. Prav tako se ne bi leta in leta dogovarjali in pregovarjali, kdo in kje bo zagotovil otrokom s težavami v duševnem zdravju primerno hospitalizacijo. Prav tako ne bi za razrešitev problemov otroške kardiologije ustanavljali spornih institucij, ki imajo le direktorja, fikus in tajnico, za njegovo likvidacijo pa bo potrebno več kot leto dni,« je poudaril.
Povedal je tudi, da je v času, ko je vsakomur omogočeno skoraj neomejeno pridobivanje informacij, pa tudi njihova ocena oziroma vrednotenje, še bolj pomembno, da pristojni oblastni organi prebivalcem zagotovijo objektivne in sprotne, z znanstvenimi ugotovitvami podprte informacije. Kot primer nepravilnega in prepoznega odziva je navedel vprašanje sprememb sistema obveznega cepljenja otrok, ki je pred časom dobro razburkal javno mnenje. »Varuh je takrat obravnaval okrog 180 različnih pritožb, mnenj in pripomb, ministrstvo in drugi pristojni organi pa so se le parcialno odzivali na posamezna vprašanja, niso pa seznanili javnosti s preverjenimi informacijami in podatki, s katerimi razpolagajo,« je bil kritičen Dolčič.
Podobna je situacija na področju prehrane otrok, ki je tudi ena od tem današnje konference, je še dejal. Zaradi omejenih pristojnosti se varuh lahko ukvarja le s prehrano v šolah in zdravstvenih zavodih, ne more pa obravnavati specifičnih zahtev staršev, ki jih uveljavljajo znotraj družine. Vendar pa je odrekanje otroku določene vrste hrane lahko po svoji vsebini tudi kršitev njegovih pravic in jo pristojni center za socialno delo ter sodišče lahko obravnavata tudi kot zlorabo starševske skrbi, je še opozoril Tone Dolčič.
3. letno znanstveno in strokovno mednarodno konferenco je pripravila Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem v sodelovanju s partnerji dogodka Institutom Jožefa Stefana in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani. Program konference se osredotoča na zdravstvene probleme otrok in mladostnikov, predstavljene bodo aktualne študije na tem področju in novi pristopi, ki se uporabljajo v praksi, in bo potekal v sklopu petih vsebinskih področij.
