Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel ter svetovalki Varuha Sabina Dolič in Liana Kalčina, so se danes v prostorih Varuha srečale z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem. Iz Ministrstva za infrastrukturo (MzI) so na sestanku sodelovali še mag. Peter Dolinar, mag. Bojan Žlender, mag. Bogdan Pezdirc, mag. Andrej Cvenk, Žarko Pregelj in mag. Suzana Macolić.
Tudi tokrat so udeleženci (kot tudi že na zadnjem tovrstnem srečanju v letu 2014) govorili o problematiki kategorizacije javnih cest (državnih in občinskih), ki potekajo po zasebnih zemljiščih. »Vlada in MzI se sicer zavedata nujnosti reševanja omenjene problematike, vendar le z opisovanjem stanja ter predstavljanjem manjših in zelo splošnih ukrepov v doglednem času ni pričakovati rešitev. Nekatere občine so zelo aktivne in odpravljajo kršitve, ki izvirajo iz preteklosti, druge pa so pasivne, tudi zaradi pomanjkanja finančnih virov in volje. Še večji problem je tam, kjer na zasebnih zemljiščih potekajo državne javne ceste«, je povedala varuhinja, ki je izrazila skrb, saj se težave rešujejo prepočasi, kršitve pravic do zasebne lastnine pa ostajajo.
Minister dr. Peter Gašperšič in mag. Bogdan Pezdirc sta razložila, da na ministrstvu pripravljajo poseben predpis, ki bo omogočal evidentiranje dejanske rabe zemljišč (kot sistem GERK), po katerih potekajo javne ceste, železnice ter druga javna infrastruktura. Tako evidentirana zemljišča bi v registru vodilo MzI (Direkcija za infrastrukturo), ki bi podatke posredovalo Geodetski upravi RS. Na osnovi navedenega bi morale občine in država poskrbeti za odmero zemljišč in nato plačati odškodnine lastnikom. Rešitve pa iz stroškovnega, metodološkega in informacijskega vidika še niso dorečene, je pa MzI zelo aktivno na tem področju, je še poudaril minister.
V nadaljevanju so udeleženci izpostavili še problematiko petega odstavka 29. člena Zakona o motornih vozilih, ki jo Varuh obravnaval že od leta 2011, rešitve pa se izmikajo. Varuh terja spremembo sedanje zakonske ureditve, ki tudi od polnoletne invalidne osebe brez veljavnega vozniškega dovoljenja zahteva imenovanje uporabnika vozila, kar pa se izkaže za problem pri invalidnih osebah, kajti vozilo lahko vozijo tudi druge osebe. Minister in mag. Andrej Cvenk sta napovedala zakonske spremembe, ki bodo to težavo odpravile in invalidnim osebam omogočale, da bodo istočasno tudi uporabniki motornih vozil. Spremembe naj bi predvidoma začele veljati sredi leta 2018.
Tudi problematiko izvajanja avtotaksi prevozov ministrstvo dobro poznana. Gre za težave pri podeljevanju licenc in dovoljenj, za izvajanje prevozov na črno (brez licenc in dovoljenj), neprimernost nekaterih voznikov ter za kršitve delovnopravne zakonodaje, vse pa na škodo udeležencev v cestnem prometu in uporabnikov avtotaksi prevozov, je izpostavila namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel. Glede tega je MzI v preteklosti že napovedalo zakonske spremembe, ki pa še niso pripravljene. Minister in mag. Bojan Žlender sta predstavila cilje in namene novega Zakona o prevozih v cestnem prometu, zlasti prenos podeljevanja licenc in dovoljenj na lokalno, občinsko raven, če se bodo občine s tem strinjale. V novem zakonu bodo med ostalim opredeljeni tudi kriteriji za voznike; to bo med drugim tudi dobro ime. Nov zakon naj bi bil predvidoma obravnavan na vladi v septembru 2017.
Glede tretjega pomola in Uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru sta minister in Žarko Pregelj pojasnila, da nimajo pravnih in ekonomskih razlogov za spreminjanje navedene uredbe, saj imajo vse te ureditve med drugim tudi čezmejne vplive. Vsekakor pa so na MzI pripravljeni slediti pričakovanjem Občine Ankaran, kjer pripravljajo občinski prostorski načrt »spornega območja«. Vsa vprašanja lahko rešujemo z dogovarjanjem in medsebojnim usklajevanjem, je povedal minister. Varuhinja je še poudarila, da veliko nesporazumov izvira iz pomanjkanja ustreznih informacij. Sama se je, v družbi sodelavcev Varuha, s civilno družbo in Občino Ankaran že srečala in si območje ogledala. Varuhinja je s ciljem iskanja in doseganja sporazumne rešitve s tamkajšnjimi prebivalci ministru predlagala organiziranje okrogle mize, na kateri naj sodelujejo vsi vpleteni.
Udeleženci srečanja so razpravljali tudi o problematiki vodenja inšpekcijskih postopkov na Inšpektoratu RS za infrastrukturo. Dr. Kornelija Marzel je izpostavila problem dolgotrajnosti postopka, ki ga Varuh obravnava in ki na inšpektoratu za rudarstvo poteka že vse od leta 2011. Ne glede na majhno število rudarskih inšpektorjev (3) za tako dolg postopek ni opravičila, s čimer sta se strinjala tudi minister in mag. Suzana Macolić, direktorica Inšpekcije za energetiko in rudarstvo. Slednja bo o nadaljnjih aktivnostih inšpektorata obvestila Varuha.
Kot zadnja tema pa je bila obravnavana še problematika delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah. V letu 2016 je bil s spremembo Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjih in drugih stavbah z več posameznimi deli določen način, da se porabniški deleži, ki so nižji od 40 % deleža ogrevane površine, zaradi zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev posameznega dela stavbe, zvišajo na 40 % deleža ogrevane površine. Minister je pojasnil, da so strokovne podlage za to rešitev pripravljali strokovnjaki ZRMK ter Fakultete za strojništvo, pravilnik pa je bil spremenjen, ker se na tak način zagotavlja vzdržnost ogrevalnega sistema. Na Varuhovo poizvedbo bo MzI okoliščine in podlage sprejetih rešitev natančno obrazložilo.
