Prepričani smo, da je varstvo oseb, ki jim je vzeta prostost, pred mučenjem in nečloveškim ali ponižujočem ravnanjem ali kaznovanjem mogoče učinkovito okrepiti s preventivnimi sredstvi, ki temeljijo na obiskih. Zato smo v letu 1998 nadaljevali z obiski v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora. Opravili smo podrobnejše preglede ljubljanskega zavoda in zavoda Dob ter oddelkov v Radovljici in Rogozi. Posebno pozornost smo namenili obisku Prevzgojnega doma za mladoletnike v Radečah. O vsakem od navedenih obiskov smo sestavili posebno poročilo z našimi ugotovitvami, predlogi in priporočili za izboljšanje razmer. Poleg tega smo bili sedemkrat še v zavodu v Ljubljani, trikrat v Mariboru, dvakrat v Celju, enkrat na Igu in dvakrat v zavodu Dob. Ob obiskih smo se pogovorili z obsojenci na prestajanju zaporne kazni, s priporniki ter gojenci, ki so to želeli. Tako smo v letu 1998 opravili skupaj 161 pogovorov z zaprtimi osebami, od tega s 100 obsojenci, 56 priporniki in 5 gojenci v Radečah. Slika o dejavnosti varuha človekovih pravic na tem področju pa bi bila pomanjkljiva, če bi ne navedli, da smo v letu 1998 prejeli (in obravnavali) 132 pobud obsojencev (porast za 188 % v primerjavi z letom 1997) ter 51 pobud pripornikov. V letu 1998 se je na takšen ali drugačen način na varuha človekovih pravic torej obrnilo kar 344 zaprtih oseb z območja Slovenije.