Pobudnica je marca 2025 zaprosila za starostno pokojnino, vendar je ZPIZ odločbo izdal z zamudo – šele 15. 7. 2025, čeprav bi moral po zakonu odločiti najpozneje do 15. 6. 2025. Do zamude je prišlo, ker ZPIZ ni pravočasno sam pridobil manjkajočih podatkov o prispevkih. Pobudnica medtem ni ostala brez sredstev, saj je prejemala delno pokojnino. Varuh je ugotovil kršitev zakonskih rokov, načela pravne varnosti in opozoril, da so tovrstne zamude pri ZPIZ nesprejemljive ter lahko pomenijo kršitev pravice do socialne varnosti.
* * *
Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki naj bi na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) 19. 3. 2025 podala vlogo za pridobitev odločbe o starostni pokojnini. Na ZPIZ naj bi večkrat spraševala, kaj je z njeno vlogo; vedno naj bi preko klicnega centra prejela odgovor, da je vloga v reševanju. Nazadnje je prejela odgovor, da njeno vlogo rešuje uslužbenka, ki je do konca julija 2025 odsotna. Pobudnica je glede na navedeno prosila Varuha za pomoč.
Varuh se je s poizvedbami obrnil na ZPIZ. Ta je pojasnil, da je pobudnica popolno vlogo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila 15. aprila 2025. Za izdajo odločbe je bilo potrebno, da ZPIZ pridobi potrdilo o plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od pristojnega finančnega urada. Pridobitev tega potrdila je dolžnost organa v skladu s 139. členom ZUP in 12. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ureja medsebojno izmenjavo podatkov, o katerih se vodi uradna evidenca. Potrdilo je bilo pridobljeno 4. julija 2025, odločba pa izdana 15. julija 2025, s priznanjem pravice od 15. aprila 2025. Istočasno je bila izdana odločba o prenehanju pravice do delne pokojnine. ZPIZ je v odgovoru Varuhu še navedel, da kljub temu pobudnica v času postopka ni bila brez prejemkov, saj je prejemala delno pokojnino.
Varuh je ocenil, da je ZPIZ s takim načinom odločanja kršil določbe ZUP ter načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Rok za izdajo odločbe po ZUP je bil 15. junija 2025; ZPIZ pa ga ni spoštoval. Glede pridobitve potrdila od finančnega urada je Varuh poudaril, da je to dolžnost organa v skladu s 139. členom ZUP in 12. členom ZPIZ-2, ki ureja medsebojno izmenjavo podatkov, o katerih se vodi uradna evidenca.
Varuh je ZPIZ priporočil, naj sprejme ukrepe, ki bodo zagotavljali spoštovanje zakonskih rokov odločanja in procesnih garancij za varstvo pravic strank. ZPIZ je v odzivu pojasnil, da kljub uvedbi racionalizacij, sprememb organizacije in nadurnemu delu zaradi presežka zahtevkov ne uspe vedno odločati pravočasno. Samo v letu 2024 je ZPIZ prejel 580.599 zahtevkov, kar je preseglo letni načrt in dotok iz prejšnjih let.
Varuh ob tem znova poudarja, da je spoštovanje zakonskih rokov odločanja temeljni pogoj pravne varnosti in človekovih pravic. Zaradi navedenega je Varuh pobudo v konkretnem primeru evidentiral kot utemeljeno, dodaja pa še, da je opravičevanje zamud z obremenjenostjo organa ali naknadnimi spremembami zakonodaje nesprejemljivo. Posebej zaskrbljujoče so zamude pri odločanju na ZPIZ, saj lahko neposredno posegajo tudi v pravico posameznikov do socialne varnosti.
Varuh poziva, naj pristojni organi dosledno zagotavljajo ustrezne kadrovske vire in organizacijsko opremo za pravočasno odločanje ter pri pripravi zakonodaje upoštevajo, da je spoštovanje rokov odločanja temelj za ustavno zagotovljeno pravno varnost. 9.12-11/2025.
