Pobudnik je zatrjeval, da je prestajal kazen zapora, katere izvršitev je bila zaradi zastaranja kazni že ustavljena. Varuh je opravil poizvedbi pri URSIKS in pri pristojnem sodišču. Ugotovil je, da je bila izvršitev kazni res ustavljena že pred začetkom njenega izvrševanja, vendar sklep o tem zavodu za prestajanje kazni zapora ni bil pravočasno vročen. Sodišče je kot razlog navedlo organizacijsko napako pri odpravi pošiljke. Pobudniku je bila posledično 83 dni protipravno odvzeta prostost. Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno, sodišče pa je uvedlo notranje ukrepe za izboljšanje obravnave zadev izvrševanja kazni.
* * *
Varuh je prejel pobudo, v kateri je pobudnik opozoril, da je bil v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, Oddelek Murska Sobota, od 27. 4. do 19. 7. 2024 zaprt zaradi kazni, katere izvršitev je bila s sklepom sodišča že ustavljena. Kot dokaz je priložil potrdilo zavoda in Ministrstva za pravosodje (MP) glede časa prestajanja kazni in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I IKZ 11742/2019 z 18. 3. 2024 o zastaranju izvršitve kazni, ki je nastopilo 7. 3. 2024.
Varuh je v zadevi opravil poizvedbo pri URSIKS, ki je potrdila, da je bil pobudnik na podlagi poziva Okrožnega sodišča v Ljubljani pozvan na prestajanje kazni[1], vendar v nadaljevanju sklep o njenem zastaranju zavodu ni bil vročen pravočasno. Zavod je ta sklep skupaj z odredbo sodišča, da se kazen preneha izvrševati, prejel šele 19. 7. 2024 in je pobudnika takoj istega dne tudi odpustil.
URSIKS je poudarila, da zavod v času izvrševanja kazni ni razpolagal z nobeno informacijo, da bi bila izvršitev te kazni že ustavljena. Ob nastopu kazni je zavod obvestil tako Okrožno sodišče v Ljubljani kot tudi MP, ki je pristojno za vodenje kazenske evidence. Kljub temu v času od nastopa kazni pa vse do 19. 7. 2024 s strani navedenih organov ni prejel nobenega obvestila o tem, da je izvršitev kazni zastarala. Zavod je v obdobju izvrševanja kazni ravnal na podlagi razpoložljivih informacij in v prepričanju, da izvršuje zakonito sodno odločbo. URSIKS je pojasnila, da se pri zaposlenih v zavodu do prejema sklepa in odredbe sodišča 19. 7. 2024 ni pojavil dvom o dopustnosti izvrševanja kazni. Če bi bil tak dvom podan, bi zavod o tem obvestil pristojno sodišče.
Na podlagi pridobljenih podatkov je Varuh za dodatna pojasnila zaprosil tudi Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je bilo pristojno za izvršitev kazni. Sodišče je v odgovoru potrdilo, da je bil sklep o ugotovljenem zastaranju kazni izdan že 18. 3. 2024, in navedlo, da je bila na izvirniku te odločbe odrejena vročitev tako obsojencu kot tudi državnemu tožilstvu in zavodu. Slednjemu prav z namenom, da ne bi prišlo do morebitnega sprejema obsojenca na prestajanje zaporne kazni. Vendar do izvršitve odredbe glede vročanja ni prišlo pravočasno.
Po navedbah sodišča je v fazi odprave sodne pošiljke prišlo do napake, ki jo je označilo kot »neljubo« in zaradi katere je sodišče začasno izgubilo nadzor nad sodnim spisom. Kot možen razlog za napako je sodišče navedlo razpršenost lokacij zaposlenih, ki sodelujejo v postopkih izvrševanja kazenskih sankcij, kar pripisuje dolgoletni prostorski stiski sodišča.
Sodišče je poudarilo, da napake ne pripisuje sistemski pomanjkljivosti v delovnih procesih, temveč povečani verjetnosti za posamezne napake zaradi organizacijske razdrobljenosti in prostorskih omejitev. Zaradi navedenega primera je sodišče uvedlo dodatne notranje preverbe glede pravočasnega krogotoka IKZ-spisov (zadev izvrševanja kazni zapora) od sodnika do končne odprave, s ciljem, da se v prihodnje preprečijo podobne situacije.
Varuh je na podlagi pridobljenih informacij ugotovil utemeljenost pobude. Do nepravilnosti je prišlo na strani sodišča, ki sklepa o zastaranju kazni zavodu ni vročilo pravočasno, kar je vodilo v nezakonit odvzem prostosti pobudniku v trajanju 83 dni. Varuh je ob tem menil, da so notranji ukrepi, ki jih je sodišče dodatno sprejelo kot odziv na ta primer, ustrezni in da lahko pripomorejo k preprečevanju podobnih zapletov v prihodnje. Glede na obstoječo zakonsko ureditev Varuh ni zaznal morebitne sistemske pomanjkljivosti, ki bi terjala njegovo dodatno posredovanje, saj veljavni postopki že omogočajo ustrezno ravnanje.[2]
Varuh je ob tem poudaril, da je pri izvrševanju kazenskih sankcij odgovornost sodišča kot celote – tako sodnikov kot tudi drugega sodnega osebja –, da zagotovi, da se odredbe, zapisane na izvirnikih sodnih odločb, izvršijo pravočasno. Pomembno vlogo pri tem ima tudi predsednik sodišča, ki mora z ustrezno organizacijo dela zagotoviti pogoje za nemoteno in učinkovito poslovanje. Dejstvo, da je bil sklep o ugotovljenem zastaranju, kljub vsebovani odredbi o vročitvi, zavodu posredovan šele po več mesecih, pomeni po mnenju Varuha nedopustno zamudo. Čeprav Varuh razume in upošteva organizacijske težave, na katere opozarja sodišče, meni, da te ne morejo v celoti opravičiti nastale zamude, še posebej ob upoštevanju posledic, ki jih je ta imela za posameznika.
Sodišče je Varuha ob tem tudi obvestilo, da je po poizvedbi Varuha pobudnika seznanilo z ugotovljenim zapletom, mu izrazilo obžalovanje in se opravičilo za nastalo napako ter ga poučilo o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred Državnim odvetništvom Republike Slovenije.[3] Na podlagi tega je Varuh pobudniku v odgovoru tudi pojasnil, da se lahko v primeru morebitnih nadaljnjih zapletov pri uveljavljanju odškodnine ponovno obrne nanj, če bi menil, da bi bila njegova obravnava še potrebna. Pobudnik dodatnih pričakovanj ni izrazil, se je pa Varuhu zahvalil za posredovanje in celovito obravnavo njegovega primera. 8.2-44/2024
[1] Poziv za prestajanje kazni je Okrožno sodišče v Ljubljani v tej zadevi izdalo 27. 12. 2023, zavod pa ga je prejel 29. 12. 2023. Pobudnik bi moral kazen nastopiti 31. 1. 2024, a se takrat v zavodu ni zglasil. Do dejanskega nastopa kazni je prišlo šele 27. 4. 2024, potem ko je bil 18. 3. 2024 priveden na prestajanje druge kazni zapora, ki jo je v celoti prestal do 27. 4. 2024. Tako je po prestani prvi kazni dejansko nastopil kazen, katere izvršitev je bila medtem že ustavljena zaradi zastaranja.
[2] Prvi in drugi odstavek 28. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) določata, da mora pristojno sodišče po uradni dolžnosti paziti na to, ali ni nastopilo zastaranje izvršitve kazni. V primeru, če se ugotovi, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti zaradi zastaranja, izda sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, sklep, s katerim ugotovi zastaranje izvršitve kazni. Navedeni sklep je treba vročiti pristojnemu državnemu tožilstvu in zavodu, v katerem bi moral obsojenec prestajati kazen zapora.
[3] Zakon o kazenskem postopku (ZKP) celotno XXXII. poglavje namenja postopku za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost. Pravica do odškodnine pripada oškodovancu tudi, kadar je odvzem prostosti nezakonit, v tem primeru neodvisno od izida postopka. Obveznost poskusa mirne rešitve spora določa ZKP, pri obravnavi odškodninskih zahtevkov pa se uporabljajo tudi določila Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) o predhodnem postopku mirne rešitve spora.
