Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Volilna pravica oseb z motnjami v duševnem razvoju

Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil se je obrnil oče polnoletnega otroka z motnjo v duševnem razvoju, ki mu je bila v postopku podaljšanja roditeljske pravice odvzeta volilna pravica. Oče (pobudnik) ugotavlja, da je takšen odvzem sicer skladen s slovensko zakonodajo, vendar pa ga zanima, ali je takšna zakonodaja skladna z mednarodnimi konvencijami, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.

Varuh je preučil veljavno notranjo pravno ureditev in mednarodne dokumente, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Pri tem je ugotovil, da bi bila notranja pravna ureditev področja volilne pravice invalidov, zlasti tistih z motnjami v duševnem razvoju, lahko v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (MKPI).

Zakon o volitvah v državni zbor (Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 54/07 – odl. US, v nadaljevanju ZVDZ) v drugem odstavku 7. člena navaja, da pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Skladno s tretjim odstavkom v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice sodišče še posebej odloči o odvzemu volilne pravice.
Z navedenima določbama je zakonodajalec z novelo ZVDZ-B z dne 19. julija 2006 uskladil ZVDZ z odločbo št. U-I-346/02 (Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 10. julija 2003), s katero je Ustavno sodišče med drugim razveljavilo del določbe 7. člena ZVDZ, ki je kot pogoj za volilno pravico določal, da posamezniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost.

Področje volilne pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju pa je v času po sprejemu ustavne odločbe in ZVDZ-B doživelo pomembne premike v razumevanju pomena volilne pravice, zlasti na mednarodnem področju in pod okriljem Združenih narodov.

Generalna skupščina Združenih narodov je 13. decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI). Republika Slovenija je konvencijo in izbirni protokol podpisala 31. marca 2007, ratificirala pa 15. aprila 2008 (Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/08).

V zvezi z vprašanjem volilne pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju je zlasti pomemben 29. člen MKPI, ki govori o sodelovanju invalidov v političnem in javnem življenju in med drugim navaja: »Države pogodbenice zagotavljajo invalidom politične pravice in možnost, da jih uživajo enako kot drugi, in se zavezujejo, da: a) invalidom enako kot drugim zagotavljajo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni, med drugim tako, da: i) zagotavljajo, da so volilni postopki, sredstva in gradivo ustrezni, dostopni, lahko razumljivi in uporabni; ii) varujejo pravico invalidov, da na volitvah in referendumih volijo tajno in brez zastraševanja, kandidirajo na volitvah in učinkovito opravljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti ter jim po potrebi omogočajo uporabo podpornih in novih tehnologij; iii) invalidom kot volivcem zagotavljajo svobodno izražanje volje in jim v ta namen po potrebi in na njihovo zahtevo pri izražanju volje na volitvah omogočajo pomoč osebe po njihovi izbiri.«
Poleg tega MKPI v 5. členu prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti, 12. člen pa obvezuje države pogodbenice, da invalidom priznajo enakost pred zakonom, in sicer morajo države pogodbenice v skladu z 12. členom MKPI med drugim zagotoviti, da se invalidom povsod priznava pravica biti pravna osebnost in da se jim prizna pravna sposobnost na vseh področjih življenja enako kot drugim. Konvencija izjem od enakosti pri uresničevanju volilne pravice ne predvideva.

Na podlagi 34. člena MKPI je bil ustanovljen Odbor za pravice invalidov (Odbor), ki obravnava poročila držav pogodbenic in v okviru splošnih komentarjev sprejema razlago vsebine določb MKPI. V 48. in 49. točki splošnega komentarja Odbora številka 1 (z dne 19. 5. 2014) Odbor države pogodbenice poziva k vključevanju invalidov v volilne procese. Pri tem Odbor meni, da vsebina 29. člena MKPI pomeni, da posameznikova sposobnost odločanja (ang.: decision-making ability) ne more biti opravičljivi razlog za odvzem aktivne ali pasivne volilne pravice invalida.   

Nadalje je Odbor pri obravnavi poročila o izvajanju MKPI Kraljevine Španije leta 2011 državi v točki 48 priporočil, naj spremeni zakonodajo in vsem invalidom (tudi tistim z motnjami v duševnem razvoju) zagotovi volilno pravico. Španski primer je za Slovenijo zanimiv zato, ker je tudi v tej državi, podobno kot naši, volilna pravica osebam z motnjami v duševnem razvoju lahko odvzeta v posebnem postopku s sodno odločbo.  

Evropsko sodišče za človekove pravice in temeljne svoboščine volilne pravice doslej še ni razlagalo tako široko kot Odbor, torej, da bi bilo vsem osebam, ne glede na njihovo duševno sposobnost treba zagotoviti enakopravno uresničevanje volilne pravice. V Evropski uniji v splošnem obstajajo tri kategorije držav. V Bolgariji, Portugalski, Slovaški in Danski volilno pravico odvzamejo samodejno vsem osebam, za katere veljajo varovalni ukrepi, kot sta delno ali polno skrbništvo. Slovenija skupaj še z npr. Francijo, Španijo, in Estonijo sodi v kategorijo držav, kjer se v postopku odvzema poslovne sposobnosti posebej oceni dejansko zmožnost posameznika, da voli. Upoštevaje stališča Odbora ter napredne ureditve nekaterih držav (npr. Avstrija, Finska, Nizozemska) pa se volilna zakonodaja razvija v smeri polnega sodelovanja vseh oseb v političnih procesih.  

Upoštevaje navedeno je Varuh ugotovil, da je v razvoju razumevanja volilne pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju v obdobju po sprejemu novele ZVDZ-B prišlo do pomembnih premikov ter da je Republika Slovenija podpisnica MKPI, v skladu s katero bi bil odvzem volilne pravice, kot ga predvidevata drugi in tretji odstavek 7. člena ZVDZ lahko v nasprotju z ratificirano mednarodno pogodbo, to je z določbami 29., 5. in 12. člena MKPI.

Varuh je s svojimi ugotovitvami seznanil Ministrstvo za javno upravo (MJU). V odgovoru na poizvedbo Varuha je MJU sprva kratko predstavilo veljavno ureditev tega področja in povzelo  relevantne določbe MKPI; drugi odstavek 5. člena konvencije določa, da države pogodbenice prepovejo vsako diskriminacijo zaradi invalidnosti ter zagotovijo invalidom enako in učinkovito pravno varstvo pred diskriminacijo ne glede na okoliščine. Konvencija v 12. členu ureja enakost pred zakonom ter v drugem odstavku tega člena določa, da države pogodbenice invalidom priznavajo pravno sposobnost na vseh področjih življenja enako kot drugim. Četrti odstavek 12. člena konvencije pa določa, da države pogodbenice zagotovijo, da vsi ukrepi za uveljavljanje pravne sposobnosti predvidevajo primerne in učinkovite zaščitne ukrepe, da se preprečijo zlorabe v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah. V členu 29 Konvencije o pravicah invalidov je določeno, da morajo pogodbenice invalidom, enako kot drugim, zagotavljati, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni.

MJU je poudarilo, da odvzem volilne pravice po 7. členu ZVDZ ni avtomatičen, temveč mora o tem sodišče v vsakem primeru posebej odločiti. MJU nadaljuje, da ima glasovanje na volitvah določene pravne in dejanske posledice, in kot vsako drugo pravno dejanje je lahko veljavno le, če oseba, ki ga je storila, razume njegov pomen in posledice. Če bi to omejitev volilne pravice odpravili, in osebam, ki niso sposobne razumeti pomena, namena in učinka volitev omogočili, da izvršujejo aktivno volilno pravico, po mnenju MJU obstaja velika verjetnost, da bi te osebe oddale neveljavno glasovnico, saj je za oddajo veljavne glasovnice potrebno razumeti oz. upoštevati navodila za glasovanje, ki so navedena na glasovnici. MJU nadaljuje, da je tako kot v drugih ureditvah tudi v naši volilni zakonodaji uveljavljeno načelo tajnega glasovanja in načelo osebnega glasovanja. ZVDZ posebej poudarja, da volivci lahko glasujejo osebno in da nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Le v primeru, da volivec ne more sam glasovati, ker ima kakšno telesno hibo ali pa je nepismen, mu lahko pri glasovanju pomaga nekdo drug. To pa ne pomeni, da deluje kot njegov pooblaščenec, temveč mu samo pomaga izraziti njegovo voljo.

Pri morebitni odpravi omejitev volilne pravice se MJU postavlja tudi vprašanje, na kakšen način bi lahko preprečili morebitne zlorabe, ko bi tretja oseba želela vplivati na voljo teh oseb pri uresničevanju volilne pravice. Osebe z motnjami v duševnem razvoju, nadaljuje MJU, so namreč veliko bolj podvržene raznim vplivom iz okolja.

MJU zaključuje, da so omejitve volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju v naši veljavni ureditvi sorazmerne in primerne in prekomerno ne posegajo v samo volilno pravico. Poudarja, da do odvzema volilne pravice ne pride samodejno z odvzemom poslovne sposobnosti oziroma podaljšanjem roditeljske pravice, temveč o odvzemu volilne pravice sodišče odloči posebej. MJU ugotavlja, da ima primerjalno-pravno gledano večina evropskih držav takšno ureditev, da se volilna pravice odvzame samodejno in le manjšina držav ima takšne ureditve, ki osebam z motnjami v duševnem razvoju omogoča polno sodelovanje v volilnem procesu.

Varuha argumentacija MJU ni povsem prepričala, saj, kot rečeno, iz besedila MKPI in iz komentarja Odbora ne izhaja, da bi konvencija dopuščala izjeme od enakosti pri uresničevanju volilne pravice. Zdi se, da tudi MJU ni povsem prepričano, da sta navedeni določbi drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ skladni z MKPI, saj je v zaključku odgovora na poizvedbo Varuha napovedalo, da bo opozorilo Varuha še enkrat preučilo ob pripravi sprememb Zakona o volitvah v državni zbor. Odločitev ministrstva o ponovni preučitvi te problematike Varuh pozdravlja. 1.5-2/2015

Natisni: