Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije je neustrezna ureditev, ki omogoča, da se Komisija RS za varstvo pravic pacientov izogne obravnavi zadev s tem, da jih odstopa različnim inšpekcijam. Ministrstvo za zdravje je stališče sprejelo in se zavezalo k spremembam zakonodaje.
***
Pobudnik je Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanil z odločitvijo Komisije RS za varstvo pravic pacientov (komisija), ki je njegovo zahtevo odstopila v obravnavo Zdravstvenemu inšpektoratu RS (inšpektorat) in je ni obravnavala. Pobudnik je nanjo namreč naslovil zahtevo za drugo obravnavo po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) v zvezi s postopkom zdravstvene obravnave po Zakonu o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP). Določba sedmega odstavka 12. člena ZOPOPP izrecno določa, da starši lahko uveljavljajo pravice v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, če se z obravnavami po ZOPOPP ne strinjajo.
Varuh je opravil več poizvedb na komisiji, zoper katero je bil uperjen očitek posega v pravice posameznika, in Ministrstvu za zdravje (MZ), ki je pristojno za področje varstva pacientovih pravic.
Komisija je pojasnila, da so skladno z določbo 21. člena ZOPOPP za nadzor nad izvajanjem zgodnje obravnave pristojni inšpektorati za zdravstvo, šolstvo oziroma socialno varstvo. Komisija je dodala, da vzporedna obravnava pred komisijo ni mogoča, saj prva alineja drugega odstavka 69. člena ZPacP določa, da komisija zadevo zavrže, če o njej že teče sodni ali upravni postopek.
MZ je v svojem odzivu med drugim pojasnilo, da velja določba prve alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP za vse primere, ko inšpekcijski postopek že teče v času prejema druge zahteve, in tudi v primerih, ko komisija zadevo po prejemu druge zahteve šele odstopi pristojni inšpekciji. Po mnenju MZ zadošča že odstop zahteve pristojni inšpekciji in ne dokazilo o tem, da je inšpekcija pravno formalno uvedla inšpekcijski postopek.
Varuh je oba organa seznanil s svojim mnenjem, da komisija zmotno uporablja določbo 69. člena ZPacP, saj bi po mnenju Varuha za sodni in upravni postopek v smislu določbe 69. člena ZPacP lahko šteli zgolj sodni in upravni postopki, pri katerih bi imel vlagatelj druge zahteve po ZPacP status stranke in bi s tem imel zagotovljene možnosti za ustrezno varovanje in uveljavljanje pravic. Skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru prijavitelj oziroma prizadeta oseba v inšpekcijskem postopku statusa stranke nima. Lastnost stranke v upravnem postopku ima samo oseba, o katere pravici, obveznosti ali pravni koristi se v konkretnem upravnem postopku odloča (npr. odločba Ustavnega sodišča RS Up-88/94, 31. 5. 1996). Inšpekcijski postopek je namenjen varstvu javnega interesa (npr. odločba Ustavnega sodišča RS Up-3/97, 15. 7. 1999). V inšpekcijskem postopku ima položaj stranke le zavezanec. Z ukrepi v inšpekcijskem postopku se odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb (npr. sodba Upravnega sodišča RS I U 840/2021-12, 24. 10. 2023).
Iz besedila Predloga Zakona o pacientovih pravicah, ki ga je Vlada RS posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS (EVA: 2005-2711-0080) s 7. 6. 2007, med drugim izhaja, da se z ZPacP uveljavlja poenostavljene postopke, ki bi omogočali hitro in enostavno poravnavo obeh strank v postopku, s čimer bi se izognili tudi visokim stroškom drugih postopkov. V takrat obstoječih vrstah nadzora je bilo namreč prepoznano, da je pacientova vloga zanemarljiva, saj v njih ne nastopa kot subjekt – aktivni udeleženec temveč bolj kot objekt. Z ZPacP se je želelo zagotoviti aktivno udeležbo prizadetega pacienta (pacient kot "stranka") v novo predvidenih postopkih uveljavljanja pacientovih pravic.
Predlagatelj je z ZPacP želel zagotoviti prispevek k dolgoročnemu zmanjševanju pritožb pacientov in s tem povezanih stroškov, kar pomeni, da je zakon z bolj jasno napolnitvijo vsebine posameznih pravic primarno usmerjen v preprečevanje kršitev oziroma sporov med pacienti in zdravstvenimi delavci oziroma zdravstvenimi sodelavci. Na drugi strani pa urejen postopkovni vidik varstva pacientovih pravic prispeva k sekundarnemu cilju predloga zakona, to je učinkovitemu reševanju kršitev oziroma sporov v primeru, da do teh pride. Namen ZPacP je bil zagotoviti, da bodo pravice pacientov natančno določene, prizadeti posamezniki, to je pacienti, v posameznih primerih pa tudi njihovi svojci, pa bodo imeli pravico, da se njihove zahteve oziroma pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito. Če nesporazum ne bo razrešen v postopku za prvo obravnavo kršitve pred pristojno osebo (predhodni ali prvostopenjski postopek), bo pritožbo obravnavala komisija.
Na podlagi navedenega Varuh meni, da morebitni inšpekcijski postopek ne bi smel biti razlog, da se zahteva pred komisijo zavrže. Še toliko bolj to velja v primerih, ko inšpekcijski postopek sploh ni uveden, glede na stališče MZ, da glede na določbo prve alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP za zavrženje zahteve zadošča celo že sam odstop zahteve pristojni inšpekciji in niti ne uvedba inšpekcijskega postopka.
Varuh tudi ugotavlja, da glede na določbo 85. člena ZPacP in ob upoštevanju spornega stališča komisije in MZ, pristojnost komisije pri večini kršitev pravic pacientov po ZPacP sploh ne bi bila podana, saj so za obravnavo istih kršitev pristojne tudi inšpekcije in bi bila torej v tem delu, po mnenju Varuha, zakonsko predvidena ureditev dvostopenjskega varstva pravic povsem izvotljena.
Varuh se je v zvezi z izpostavljeno problematiko posvetoval tudi z zastopniki pacientovih pravic in z Upravno inšpekcijo Inšpektorata za javni sektor, ki delijo mnenje Varuha, da sedanja praksa oziroma veljavna zakonska ureditev nista ustrezni in bi bilo treba zagotoviti ustrezno obravnavo druge zahteve po ZPacP tudi v primerih, ko je za obravnavo istega vprašanja podana tudi pristojnost inšpekcije.
Varuh je MZ predlagal, da zagotovi ustrezno izvajanje veljavnega ZPacP, oziroma, če meni, da stališča Varuha nimajo opore v veljavni zakonodaji, da se v besedilo prve alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP na koncu doda besedilo: »v katerem pacient nastopa v vlogi stranke.«.
MZ je na predlog Varuha pojasnilo, da predlog dopolnitve prve alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP člena ocenjuje za smiseln in pravno ustrezen, saj je s tem zagotovljena bolj jasna pravna podlaga za izvajanje pacientovih pravic. Poleg navedenega pa MZ ugotavlja, da bi veljalo razmisliti še o dodatnih spremembah. Dopolnitev oziroma sprememba celotnega drugega odstavka 69. člena ZPacP bi nedvomno prispevala k večji pravni varnosti in enotnejši praksi pri obravnavi pacientovih zahtev. Slednje bo tudi vključeno v vsebinsko obravnavo v okviru delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev ZPacP, da se zagotovi celovit in pravno usklajen pristop ter da se preprečijo morebitni konflikti pristojnosti.
Komisija je v zvezi z mnenjem Varuha pojasnila, da si bo pri nadaljnjem delu prizadevala upoštevati predmetno mnenje Varuha, ob hkratnem upoštevanju relevantnih zakonskih določb tako ZPacP kot ZOPOPP. V zvezi z mnenjem Varuha, da komisija zmotno uporablja 69. člen ZPacP, pa komisija meni, da Varuh ni pristojen za razlago ZPacP, sploh ne v konkretnih zadevah, ampak je za razlago pristojno upravno sodišče.
Varuh bo spremljal nadaljnje delo MZ v zvezi z napovedanimi spremembami vsebine ZPacP. 9.4-64/2024
