Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v ravnanju Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje (Inšpektorat) prepoznal kršitev načela dobrega upravljanje in neupravičeno zavlačevanje postopka. Ta je namreč inšpekcijski postopek v zvezi z očitkom nedovoljenega izpusta fekalnih vod v okolje vodil kar 12 let in pol, zaključil pa ga je šele po posredovanju Varuha. Razlogov za v času obravnave pobude pri Varuhu še vedno odprt postopek ni bilo mogoče oceniti kot opravičljivih. Tudi z odzivom Občine Trbovlje (občina) Varuh ni mogel biti zadovoljen, ta namreč Varuhovemu pozivu po dodatnih informacijah ni sledila, saj mu jih je selektivno podajala, zahtevane dokumentacije ni posredovala, do bistvenih vprašanj Varuha pa se ni opredelila, s čimer je prav tako kršila načelo dobrega upravljanja. Varuh je Inšpektoratu predlagal, da v prihodnje inšpekcijske postopke vodi in tudi zaključi v razumnem času brez nepotrebnega odlašanja, od obeh pa pričakuje, da se že od samega začetka celostno in pregledno odzivata na Varuhove poizvedbe. Temu nasprotno ravnanje bi namreč lahko predstavljalo tudi oviranje dela Varuha.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo z očitki neukrepanja pristojnih organov glede domnevnega problematičnega iztekanja fekalnih odpadnih voda po pobočju nepremičnine v lasti Občine Trbovlje (občina) in posledičnim domnevnim širjenjem neprijetnih vonjav. Po pobudnikovih navedbah naj bi šlo za dolgoletno nerešeno problematiko, saj naj bi prva dejanja Inšpektorata segala vse v leto 2012, vendar težava še vedno ni rešena. V letih 2015 in 2016 naj bi sicer prejeli ustna zagotovila, da bo zadeva urejena, kar pa se ni zgodilo. Zadnje dejanje, s katerim nas je pobudnik seznanil, predstavlja dopis občine iz oktobra 2017.[1]
Občina se je v svojem prvem odgovoru Varuhu na njegovo poizvedbo v pretežni meri sklicevala na omenjen dopis pobudniku, temu pa je dodala, da kljub večkratnim pozivom lastnika k ureditvi iztoka fekalnih voda iz objekta pri svojih prizadevanjih ni bila uspešna, zaradi česar se je odločila zadevo reševati po sodni poti. V tem sporu naj bi bila leta 2018 izdana sodba, po kateri naj bi bila uporaba obstoječih greznic izven območja aglomeracije dovoljena do prve rekonstrukcije objekta. Z omenjeno sodbo občina Varuha ni seznanila, tega tudi ni storila po njegovem ponovnem pozivu, temveč je svoj predhodni odgovor le ponovila.[2]
Nekoliko podrobnejši so bili odgovori Inšpektorata, ki je sprva podrobneje orisal zgodovinsko ozadje predmetne problematike in poudaril, da na predmetnem območju ni urejene javne kanalizacije, ob tem pa je relativno zadovoljivo orisal relevantni pravni okvir ureditve, ki omogoča nadaljnjo uporabo greznice, ter podal tudi oceno, zakaj po njegovem niso izpolnjeni pogoji za ukrepanje.[3] Inšpektorat postopka v času prvega odgovora Varuhu še ni zaključil, pri čemer naj bi sodeč po prejetih ustnih pojasnilih razlogi za to ležali v še nerešenem lastninskem sporu med lastnikom objekta in občino. Inšpekcijski postopek se je po dvanajstih letih in pol lani naposled le zaključil.
Varuh je na podlagi opisanega dejanskega stanja sprejel zgornje mnenje. V konkretnem primeru je zbodlo predvsem sporadično in mestoma selektivno odgovarjanje občine, ki Varuhovemu pozivu po dodatnih informacijah ni sledila, zahtevane dokumentacije ni posredovala, do bistvenih vprašanj Varuha pa se ni opredelila. Prav tako Varuha razlogi Inšpektorata za dolgotrajnost inšpekcijskega postopka niso prepričali.[4] Varuh je Inšpektoratu tako sklepno predlagal, da v prihodnje inšpekcijske postopke vodi in tudi zaključi v razumnem času brez nepotrebnega odlašanja, od občine in Inšpektorata pa pričakuje, da se že od samega začetka celostno in pregledno odzivata na Varuhove poizvedbe. Temu nasprotno ravnanje bi namreč lahko predstavljalo tudi oviranje njegovega dela. Varuh je tako pobudo štel za utemeljeno. S svojim mnenjem je seznanil tako občino kot Inšpektorat, pri čemer v postavljenem roku na slednje ni prejel kakšnih pojasnil, ki bi temu mnenju oporekala. 17.0-2/2023
[1] Iz omenjenega odgovora občine je veljalo razbrati njene pretekle aktivnosti pri odstranitvi problematične greznice, s katere naj bi se iztekala fekalna voda. Iz pojasnil je bilo mogoče razbrati nekoliko kompleksnejše pravno stanje problematičnih nepremičnin, ki so oz. so bile na to greznico vezane. Ena nepremičnina je bila namreč zaradi neprimernih bivalnih razmer v letu 2014 porušena, z lastnikom druge nepremičnine pa se je občina zapletla v sodni spor.
[2] Končni rezultat omenjenega postopka in njegov verjetni vpliv na razplet problematike Varuhu tako zaradi necelostnega odgovarjanja občine ni znan.
[3] Po pojasnilih Inšpektorata je bil sporen objekt zgrajen leta 1930 in v času teka inšpekcijskega postopka še ni bil obnovljen. Odtok iz greznice, iz katerega je iztekala komunalna odpadna voda, je lociran 40 m pod lokacijo drugega porušenega objekta in po oceni Inšpektorata ne more povzročati posebnega smradu. Smrad je po njegovi oceni povzročal odprt jašek pri porušenem objektu, kar pa je bilo sanirano leta 2014 z rušitvijo.
[4] Sodeč po prejetih ustnih pojasnilih pristojnega inšpektorja je ta svojo končno odločitev odložil zaradi čakanja na razplet spora med Občino in inšpekcijskim zavezancem, pri čemer pravne podlage, ki bi mu omogočila tovrstno postopkovno prekinitev postopka ni mogoče ugotoviti.
