Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Pri določitvi upravičencev do solidarnostnega dodatka spregledane osebe s statusom invalida po ZZRZI

Kršitelj: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Kršitev: 14.člen Ustave RS - Enakost pred zakonom | 52. člen Ustave RS - Pravice invalidov

Varuh človekovih pravic RS meni, da sta Vlada RS oziroma Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ravnala v nasprotju s 14. členom Ustave RS v povezavi z 52. členom Ustave RS, ker med prejemnike solidarnostnega dodatka nista uvrstila nezaposljivih oseb s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Te so bile v prvem in drugem valu glede na svoje omejitve namreč v enakem položaju kot osebe, ki imajo status invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, pred tem ZPIZ-1, ZPIZ) ali Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI, pred tem Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb), vendar pa do solidarnostnega dodatka niso bile  upravičene.


* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je ob opozorilih mednarodnih organizacij,[1] ki delujejo na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) obravnaval tudi vprašanje varstva pravic invalidov v času epidemije covida-19.

Ob proučevanju konkretne tematike smo ugotovili, da je Vlada RS omenjena sporočila mednarodne skupnosti slišala. Med ranljive skupine, ki so bile upravičene do solidarnostnega dodatka, je v obeh valih epidemije covida-19 namreč kontinuirano uvrščala tudi invalide, z izjemo oseb s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Upoštevajoč, da se je že na prvi pogled zdelo, da je njihov položaj bistveno enak osebam, ki imajo status invalida na podlagi Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2)[2], Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) in Zakona o socialnem vključevanju invalidov[3]in sicer gre za trajno nezaposljive osebe oziroma osebe z omejeno delovno sposobnostjo, ki niso sposobne oziroma imajo manjšo sposobnost za pridobivanje lastnih dohodkov –, ki so bile upravičene do solidarnostnega dodatka na podlagi interventne zakonodaje, smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) kot pristojnega pripravljavca interventnih predpisov na konkretnem področju prosili za pojasnilo, zakaj osebe s statusom invalida po ZZRZI (še) niso bile vključene med prejemnike solidarnostnega dodatka.

Ministrstvo nam je odgovorilo, da je večina oseb po ZZRZI, ki imajo omejeno delovno sposobnost, tako v prvem kot drugem valu delala in dobila krizni dodatek. Tisti invalidi po ZZRZI, ki imajo odločbe o nezaposljivosti, pa so prejeli solidarnostni dodatek po interventni zakonodaji kot prejemniki socialnovarstvenih prejemkov, enako tudi brezposelni invalidi po ZZRZI, ki so prijavljeni kot iskalci zaposlitve pri Zavodu RS za zaposlovanje. Če se bo Vlada RS odločila za solidarnostni dodatek za najbolj ranljive skupine prebivalstva, bo ministrstvo predlagalo tudi solidarnostni dodatek za invalide z odločbo o nezaposljivosti po ZZRZI, če ne bodo upravičeni do solidarnostnega dodatka po drugih predpisih, so še dodali.

Varuh je pojasnila ministrstva štel za ustrezna[4] z izjemo v delu, v katerem so se ta nanašala na invalide s statusom po ZZRZI, ki imajo odločbe o nezaposljivosti. Glede na to, da gre pri osebah s statusom invalida po ZPIZ-2, ZSVI in ZZRZI, pri katerih je invalidnost izražena do te mere, da je oseba pridobitno nesposobna, za invalide z najtežjimi ovirami v bistveno enakih položajih (tj. da so pridobitno nesposobne),[5] je Varuh ob odsotnosti ustreznih pojasnil ministrstva, zakaj nezaposljive osebe s statusom invalida po ZZRZI niso bile vključene med prejemnike solidarnostnega dodatka kot invalidi v obeh valih epidemije covida-19, temveč le kot (druga) socialno ogrožena skupina ter le v prvem valu epidemije, sprejel stališče, da je opisano ravnanje v nasprotju s 14. členom Ustave RS v povezavi z 52. členom Ustave RS. Upoštevajoč, da gre pri osebah s statusom invalida pretežno za osebe s težavami v duševnem zdravju, pa bi po mnenju Varuha morebiti lahko šlo tudi za posredno diskriminacijo oseb s tovrstnimi zdravstvenimi težavami. 9.5-14/2021

 


[1] OHCHR (2020). Covid-19 guidance. Dostopno na: https://bit.ly/3bdEXo7; CoE (2020). Persons with disabilities must not be left behind in the response to the COVID-19 pandemic. Dostopno na: https://bit.ly/3jVD6so.

[2] Pred tem: ZPIZ-1, ZPIZ.

[3] Pred tem: Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP).

[4] Varuh sicer dopušča možnost, da so bili tudi nekateri invalidi po ZZRZI na čakanju na delu. V tem primeru pa bi se lahko pojavilo vprašanje, ali njihov položaj ni enak osebam s statusom invalida po ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost zaradi dela s krajšim delovnim časom in so bile na čakanju na delo v času epidemije covida-19 in so solidarnostni dodatek po interventni zakonodaji prejele.

[5] Glej tudi mnenje Varuha: www.varuh-rs.si/sl/obravnavane-pobude/prime.r/vsi-smo-enaki-le-da-so-eni-bolj-enaki-kot-drugi/.

Natisni: