Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije ni skladno s cilji Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU, če oče otroka, ki prve tri mesece življenje preživi v bolnišnici, ne more nastopiti očetovskega dopusta neposredno po vrnitvi otroka iz bolnišnice. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se z Varuhovim stališčem ni strinjalo, zato je Varuh zaprosil tudi za stališče Evropske komisije.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo, ki se je nanašala na pravico do uveljavljanja očetovskega dopusta po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Pobudnik je navedel, da so se mu rodili četverčki, ki so bili od rojstva slabe tri mesece v porodnišnici. Zato pobudniku ni uspelo do tretjega meseca starosti otrok, po vrnitvi otrok iz porodnišnice izrabiti očetovskega dopusta, ki mu je sicer pripadal v primeru rojstva četverčkov. Pobudnik bi torej očetovski dopust lahko koristil v času, ko so bili otroci v porodnišnici in s tem ne bi zagotavljal oskrbe otrok, skladno s predpisi Republike Slovenije pa očetovskega dopusta ni mogel koristiti po vrnitvi otrok iz porodnišnice, ko so že dosegli starost treh mesecev.
Varuh je na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovil poizvedbo glede uporabe določbe 27. člena ZSDP-1 v primeru, da je otrok prve tri mesece po rojstvu nameščen v bolnišnico, in sicer v luči dejstva, da je očetovski dopust namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z materjo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Namen očetovskega dopusta je, da se spodbudi bolj enaka porazdelitev odgovornosti za oskrbo med ženskami in moškimi ter omogoča zgodnje ustvarjanje vezi med očeti in otroci. Varuh je MDDSZ prosil za pojasnilo, zakaj v izjemnih primerih, kar primer trimesečnega bivanja otroka v bolnišnici po rojstvu zagotovo je, ni omogočeno koriščenje očetovskega dopusta tudi po preteku treh mesecev po rojstvu otroka, s čimer bi po mnenju Varuha najbolje sledili namenu očetovskega dopusta in cilju Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (Direktiv), da mora biti očetovski dopust izrabljen okoli rojstva otroka in mora biti jasno povezan z rojstvom otroka za namene zagotavljanja oskrbe, s čimer se spodbuja bolj enaka porazdelitev odgovornosti za oskrbo med ženskami in moškimi ter omogoča zgodnje ustvarjanje vezi med očeti in otroci. Hkrati pa se po mnenju Varuha v nasprotju s ciljem Direktive zdi obstoječa ureditev ZSDP-1, ki omogoča, da oče očetovski dopust koristi tudi v primeru, da je otrok nameščen v bolnišnici, ko velik, če ne celoten del nege prevzema osebje bolnišnice, in ne tudi po tem, ko starša začneta izvajati polno nego in varstvo otroka, torej po tem, ko je otrok iz bolnišnice odpuščen. S tem se del cilja Direktive, da mora biti očetovski dopust izrabljen okoli rojstva otroka, po mnenju Varuha obravnava absolutno prednostno pred delom cilja Direktive, da mora biti očetovski dopust dodeljen za namene zagotavljanja oskrbe. Šele po odpustu iz bolnišnice se po mnenju Varuha začne obdobje, ko je namen očetovskega dopusta lahko ustrezno dosežen v otrokovo največjo korist in v pomoč materi.
Ravno v povezavi z navedenim namenom je po mnenju Varuha treba razumeti tudi opozorila Evropske komisije, na katera se je tudi sklicevalo MDDSZ, da mora oče očetovski dopust izrabiti ob rojstvu otroka ali zelo blizu temu dogodku. MDDSZ v zvezi z navedenimi opozorili ni predložilo dokumentacije, iz katere bi bila razvidna točna vsebina teh opozoril, MDDSZ je zgolj navedlo, da je Evropska komisija med pogajanji za sprejem Direktive večkrat poudarila, da mora oče očetovski dopust izrabiti ob rojstvu otroka ali zelo blizu temu dogodku. Po mnenju Varuha namreč takšnega poudarka ni mogoče razumeti v smeri, da je hitrost koriščenja pomembnejša od doseganja namena in cilja pravice, da je očetovski dopust dodeljen za namene zagotavljanja oskrbe.
Varuh je MDDSZ še dodatno opozoril, da veljavna zakonska ureditev ZSDP-1 enako obravnava dve skupini očetov, ki sta v različnem položaju, in sicer očete, ki lahko začnejo varstvo in nego izvajati neposredno po rojstvu otroka, in očete, ki lahko začnejo varstvo in nego izvajati kasneje, v primeru, da je otrok prve mesece življenja v varstvu in negi zdravstvenega osebja. Po drugi strani pa po mnenju Varuha ZSDP-1 različno obravnava dve kategoriji oseb, ki sta v bistvenem v primerljivem položaju, in sicer očete, katerih otrok v prvih mesecih življenja iz objektivnih razlogov, ki niso na strani očetov, še ne živi v domačem okolju, in na drugi strani posvojitelje, ki jim skladno z določbo drugega odstavka 27. člena ZSDP-1 trimesečni rok za izrabo očetovskega dopusta ustrezno začne teči šele z namestitvijo otroka v družino posvojiteljev, kar bi lahko predstavljalo tudi neskladnost s pravico do enakosti pred zakonom, ki jo varuje 14. člen Ustave Republike Slovenije, ki terja, da se primerljive položaje upravičencev obravnava primerljivo, različne pa različno.
Na podlagi navedenega je Varuh MDDSZ predlagal, da veljavno zakonodajo spremeni na način, da bo skladna z namenom Direktive in bo tudi očetom otrok, ki so prve mesece nameščeni v bolnišnici, omogočila koriščenje očetovskega dopusta po tem, ko bo otrok začel z bivanjem v domačem okolju.
MDDSZ je predlog Varuha zavrnilo, hkrati pa tudi ni pojasnilo, kako je v izjemnih primerih, kot je npr. bivanje otroka v bolnišnici prve tri mesece življenja, dosežen namen pravice, da je očetovski dopust namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z materjo sodelovali pri negi in varstvu otroka, da se spodbudi bolj enaka porazdelitev odgovornosti za oskrbo med ženskami in moškimi.
Glede na mnenje Varuha, da predmetna zakonska ureditev ni skladna z namenom in cilji Direktive, je Varuh s težavo seznanil Evropsko komisijo, ki skladno z določbama 17. člena Pogodbe o Evropski uniji in 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavlja ustreznost prenosa Direktive v notranji pravni red države članice in skladno z določbo 18. člena Direktive pripravi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Skladno z določbo 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije Direktiva sicer prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod, je pa zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči. Varuh je Evropsko komisijo prosil, da ga seznani s svojim stališčem glede skladnosti določb ZSDP-1 z Direktivo. 9.0-13/2024
