Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je ocenil, da Občina Ormož (občina) pri naslovitvi problematike neprijetnih vonjav, izvirajočih iz Rastlinske čistilne naprave Sodinci (RČN Sodinci), ni bila učinkovita, s čimer je ogrozila pravico okoliških stanovalcev do zdravega življenjskega okolja, temelječo na 72. členu Ustave Republike Slovenije. Varuh je občini predlagal, da ne glede na izid potekajočega odškodninskega spora s stanovalci to problematiko prvenstveno naslovi ter sprejme in izvede ustrezne ukrepe, ki bodo nadaljnje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami preprečili. Občina kritike in predloga Varuha ni sprejela, njen odziv je bil povsem splošen, brez kakršnekoli konkretne opredelitve do problematike neprijetnih vonjav.
***
Varuh je obravnaval pobudo krajanov naselja Sodinci (pobudniki) v zvezi z delovanjem omenjene RČN Sodinci. Ob številnih nevšečnostih, na katere so pobudniki opozorili, je Varuh kot prevladujoč očitek razbral stalno obremenjevanje njihovega bivalnega okolja z neprijetnimi vonjavami. Pobudniki so med drugim problematizirali tudi po njihovem neprimerno umestitev RČN Sodinci v neposredno bližino naselja, pri čemer poskusi njene prestavitve drugam v preteklosti niso bili uspešni. V preteklih letih se je v tej zvezi zvrstilo več inšpekcijskih postopkov, ugotovljenih je bilo nekaj nepravilnosti, ki so bile tudi odpravljene, vendar je problematika smradu kljub temu vztrajala. Ker se občina na problematiko po oceni pobudnikov ni odzivala, so zoper njo vložili tudi odškodninsko tožbo. Sodni postopek je po Varuhu znanih informacijah v času pisanja tega prispevka še v teku.
Varuh se je na podlagi preučitve obširne dokumentacije s poizvedbami obrnil tako na občino kot tudi na Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP) ter Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo (IRSOE). Od inšpektoratov je prejel mestoma obširne odgovore, pri čemer v njunem ravnanju nepravilnosti ni prepoznal, saj sta se ta na prejete prijave odzvala v okviru svojih pristojnosti.[1] Varuh pa je predmetno problematiko videl nekoliko drugače, kot jo je v svojih odgovorih orisala občina.
Občina je Varuha sicer obširneje seznanila z zgodovinskim ozadjem izgradnje RČN Sodinci in ob tem večkrat poudarila, da ima pridobljena vsa potrebna upravna dovoljenja. Glede drugih očitkov pobudnikov (zalivanje njihovih kleti s fekalno vodo, pogin rib ipd.) se je tudi sprejemljivo odzvala. Leta 2021 je bil na to temo sicer s krajani izveden tudi sestanek, vendar naknadne (ne)aktivnosti občine problematike smradu niso rešile.[2] Ne glede na to je občina sklenila, da ne razmišlja o selitvi čistilne naprave na drugo lokacijo.
Varuh je sicer lahko pozdravil izvedbo ukrepov za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v predhodnih inšpekcijskih postopkih, žal pa iz njenih pojasnil ni bilo mogoče razbrati konkretnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti bližnjih prebivalcev neprijetnemu vonju oz. smradu, čemur je posredno pritrdila tudi prvostopenjska sodba, s katero se je Varuh seznanil. Edini v preteklosti načrtovan ukrep glede smradu je bila načrtovana vzpostavitev zelenega pasu, ki pa ni bil izveden. Varuh se zato tudi ob predpostavki siceršnje sodne prakse, po kateri kljub umanjkanju predpisov o emisijskih koncentracijah vonjav v okolju povzročitelji okolja ne morejo neomejeno obremenjevati s tovrstnimi emisijami, s splošno oceno občine ni mogel strinjati, da je bila pri reševanju težav pobudnikov tudi dejansko učinkovita. Ocenil je, da vsi dolgoročni vplivi RČN Sodinci na kakovost življenja okoliških prebivalcev niso bili celostno predvideni, pojavnost neprimernega vonja pa ni bila zadovoljivo naslovljena. Glede na navedeno je Varuh občini izrekel gornjo kritiko, ki pa je ta ni sprejela. V odziv nanjo je Varuh prejel le splošen odgovor občine s povzetim že predhodno znanim dejanskim stanjem in s poudarkom na njenem sledenju zakonsko predpisanim obveznostim.
Varuha je odziv občine negativno presenetil, saj takšen pristop kaže na birokratsko togost občine in nakazuje pomanjkanje odgovornosti za iskanje dejanskih rešitev. Od organa lokalne samouprave se ob zaznavi dejanskih težav, ki izvirajo iz njegove vplivne sfere, v duhu načela dobrega upravljanja in tudi pravice do zdravega življenjskega okolja pričakuje ne le slepo sledenje črki zakona, temveč tudi refleksija učinkov posegov v prostor ter pravočasna naslovitev negativnih vplivov, ki jih določeni posegi v prostor kljub morebitni zakonski ustreznosti lahko povzročajo. Temu pričakovanju občina ni zadostila.
Varuh tako žal v svojih prizadevanjih pri občini ni bil uspešen, zato velja rešitev težav pobudnikov verjetno pričakovati šele po zaključku omenjenega sodnega postopka. Varuh mora vse pogosteje ugotavljati, da bi bilo mogoče marsikateri spor v prostoru rešiti tudi brez uporabe predvidenih pravnih sredstev, vendar je to mogoče le ob pripravljenosti predvsem organov oblasti posamezno težavo najprej prepoznati in jo tudi efektivno nasloviti. Pot do primerne kolektivne zavesti, predvsem organov lokalne oblasti, bo verjetno še dolga. 17.1-11/2023
[1] Obenem je odgovor IRSOE tudi celovito razjasnil vprašanje nereguliranosti smradu iz tipa čistilnih naprav, kot je RČN Sodinci. Po tolmačenju IRSOE namreč RČN Sodinci ni naprava, v kateri bi se izvajalo tudi sušenje blata iz čistilnih naprav in s čimer bi zapadla pod regulativo Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki za tovrstne naprave določa mejno vrednost koncentracije vonja v odpadnem plinu 500 ouE/m3. Posledično tudi veljavno okoljevarstveno dovoljenje RČN Sodinci te mejne vrednosti ne predpisuje.
[2] Edini v to smer v preteklosti načrtovani ukrep je bila vzpostavitev zelenega pasu, ki pa ni bil izveden.
