Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije Inšpektorat RS za šolstvo ne more ugotavljati, da šola ni dolžna izvajati prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, ki so izrecno opredeljene v dokumentih, ki opredeljujejo potrebne prilagoditve, in tudi ne, da otrok, ki mu dokumenti opredeljujejo status otroka s posebnimi potrebami, dejansko ni otrok s posebnimi potrebami. Inšpektorat se je po pridobitvi mnenja odločil za dodatno izvedbo inšpekcijskih postopkov.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo, ki je navajala težave pri uveljavljanju pravic otroka v osnovni šoli (OŠ). Otrok je bil s strani enega od učiteljev izpostavljen pogostemu nenapovedanemu preverjanju znanja, kljub temu, da ima v Individualiziranem programu OŠ navedeno, da je med prilagoditvami pri preverjanju in ocenjevanju znanja opredeljeno napovedano in dogovorjeno preverjanje in ocenjevanje znanja (po potrebi v prvih urah pouka). Šola je tudi zoper otroka vzgojno delovala, starši pa nato niso prejeli nobenih pojasnil, kaj točno je sploh otrok storil narobe in kakšna pravila je s tem kršil, hkrati pa tudi v postopek vzgojnega ukrepanja ni bila vključena komisija, ki naj bi po Pravilih hišnega reda OŠ pri izbiri postopkov in vzgojnih ukrepov za učence s posebnimi potrebami presojala o ustreznosti postopka za izrek vzgojnega ukrepa in izbiro vzgojnega ukrepa. Pobudnik je glede obeh vprašanj skušal težave razrešiti znotraj OŠ, a pri tem ni bil uspešen, enako ni bil uspešen niti s prijavo na Inšpektorat RS za šolstvo (IRSŠ).
Varuh je v zadevi pridobil več pojasnil IRSŠ, ki je pojasnjeval, da skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli preverjanja znanja ni treba napovedovati, napovedano pa mora biti ocenjevanje znanja. Po mnenju Varuha IRSŠ ni upošteval določbe drugega odstavka 5. člena navedenega pravilnika, ki določa, da se za učenca s posebnimi potrebami lahko z individualiziranim programom določi, da se organizacijsko, izvedbeno in tehnično prilagodi preverjanje in ocenjevanje znanja. Glede na to, da je imelo dekle v obravnavani zadevi z individualiziranim programom izrecno določeno napovedano ocenjevanje in preverjanje znanja, po mnenju Varuha nenapovedano preverjanje znanja predstavlja poseg v pravice, kot jih varujejo določbe 4., 7. in 11. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). Pri tem IRSŠ očitka kršitve ni ustrezno obravnaval in se nanj ni ustrezno odzval.
Nadalje po mnenju IRSŠ ob vzgojnem delovanju šole ni bila potrebna vključitev tričlanske komisije, ker je v 8. poglavju Pravil šolskega reda OŠ navedeno, da tričlanska komisija obravnava težje kršitve. Navedena ugotovljena kršitev pa spada med lažje kršitve. Komisije tako niti ni bilo treba imenovati. Varuh je opozoril, da je navedeno splošno pravilo, ki velja za vse učence, za učence s posebnimi potrebami pa je v 7. poglavju Pravil šolskega reda opredeljena izjema in je vedno, ne glede na težo kršitve, nujna vključitev tričlanske komisije, ki pri izbiri postopkov in vzgojnih ukrepov v primeru učenca s posebnimi potrebami presodi o ustreznosti postopka za izrek vzgojnega ukrepa in izbiri vzgojnega ukrepa. Nato je IRSŠ sprejel stališče, da obravnavani otrok sploh ni otrok s posebnimi potrebami po 12. členu Zakona o osnovni šoli (ZOsn), temveč otrok z učnimi težavami po 12.a členu istega zakona, kar naj bi bilo strokovno mnenje strokovne skupine znotraj šole.
ZOsn v 12. členu določa, da so učenci s posebnimi potrebami učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja. Ti učenci so glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
ZOsn v 12.a členu določa, da so učenci z učnimi težavami učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja.
ZUOPP-1 v 2. členu določa, da so otroci s posebnimi potrebami otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
ZUOPP-1 ne vsebuje določb, ki bi se nanašale na otroke z učnimi težavami po 12.a členu ZOsn.
Glede konkretnega otroka je Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) izdal odločbo o usmerjanju v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Odločba je bila izdana na podlagi določb ZUOPP-1, ob upoštevanju Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljaja oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Vsi navedeni pravilniki so bili sprejeti po 1. 9. 2012, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-H), ki je v ZOsn dodal 12.a člen.
Glede na navedeno je Varuh ocenil, da IRSŠ ni imel podlage za ugotovitev, da je v konkretnem primeru šlo za otroka z učnimi težavami, saj iz strokovnega mnenja izhaja, da otroka usmerjajo kot otroka z avtističnimi motnjami – z lažjimi motnjami na področju socialnih odnosov in socialne komunikacije ter z lažjimi motnjami na področju vedenja, specifičnih interesov in aktivnosti; zaradi primanjkljajev na področju vizualno motorične koordinacije, organizacije, sekvencionalnega mišljenja, ki se pomembno razlikujejo od sposobnosti priklica iz dolgoročnega spomina, pojmovnega mišljenja, splošne poučenosti, zmožnosti povezovanja, ki se gibljejo v območju nadpovprečja, otroka usmerjajo kot otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja; zaradi težav na področju gibanja jo usmerjajo kot otroka z lažjo gibalno oviranostjo, kar vse je identično definiciji otroka s posebnimi potrebami po 2. členu ZUOPP-1, hkrati pa je bil otrok z odločbo ZRSŠ usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, kar je identično z opredelitvijo otroka s posebnimi potrebami po 12. členu ZOsn. Po mnenju Varuha je odločitev ZRSŠ, ki temelji na strokovnih ugotovitvah, za šolo v celoti zavezujoča, tako glede vsebine kot glede same opredelitve statusa otroka s posebnimi potrebami. Ni pa odločba o usmerjanju omejujoča v smislu, da ni mogoče otroku nuditi tudi drugih oblik pomoči. Tako po mnenju Varuha strokovna skupina znotraj šole lahko ugotavlja potrebo po dodatni prilagoditvi učnega procesa. Otrok s posebnimi potrebami se torej lahko obravnava tudi kot otrok z učnimi težavami, če se mu s tem dodatno olajša vključevanje v šolski program, pri tem pa morajo za takšnega otroka veljati vse varovalke, vključno s tistimi, ki jih glede otrok s posebnimi potrebami poleg veljavne zakonodaje vzpostavlja tudi šola sama z internimi akti. Varuh torej prepoznava kot nepravilno ravnanje šole, ki pri vzgojnem delovanju ni upoštevala lastne zaveze po vključitvi tričlanske komisije pri obravnavi otroka s posebnimi potrebami, in tudi ravnanje IRSŠ, ki pri svojem nadzoru te nepravilnosti ni prepoznal.
Varuh je med obravnavo pobude prepoznal tudi medsebojne neskladnosti Pravil šolskega reda OŠ in Vzgojnega načrta šole. Ob upoštevanju, da Vzgojni načrt šole v uvodu navaja, da predstavlja temeljni dokument za vzgojno delo šole, je Varuh zaključil, da v primeru neskladja med določbami Vzgojnega načrta Šole in drugih internih aktov mora prevladati prvi in torej ukrep, ki je bil uporabljen pri obravnavi otroka kot vzgojni ukrep sploh ni mogoč. Šlo je namreč za restitucijo, za katero Vzgojni načrt šole izrecno določa, da ni vzgojni ukrep. In dodatno – skladno z Vzgojnim načrtom šole je restitucija mogoča le v primerih, ko bi šlo za poravnavo povzročene škode, ki bi morala biti s samo škodo tudi smiselno povezana. Bistvo restitucije, kot je opredeljena v aktih šole tudi v tem, da mora biti to rešitev, ki jo najde in ponudi povzročitelj škode in je ne more odrediti učitelj. Varuh je v svojem predlogu, ki ga je podal IRSŠ in OŠ, natančno obrazložil tudi vse druge nepravilnosti, do katerih je po mnenju Varuha prišlo pri vzgojnem delovanju šole.
Varuh se v obravnavani zadevi ni ukvarjal z vprašanji, kakšno je bilo ravnanje otroka, ki je bil deležen vzgojnega ukrepanja, ter ali je izrečeni ukrep primeren, nesporno pa je ugotovil pomanjkljivosti pri obravnavi zadeve s strani šole in nato IRSŠ, v delu, ko niso bile prepoznane pomanjkljivosti samih internih aktov šole, ki so si med seboj celo v izrecnem nasprotju in v nekaterih delih precej nejasni in nerodno zapisani, in v delu, ko je bil otroku s posebnimi potrebami izrečen ukrep v postopku, ki je v izrecnem nasprotju z internimi akti šole (nevključitev tričlanske komisije).
IRSŠ je Varuha obvestil, da je OŠ uvrstil v okvir rednih nadzorov, pri katerih se bo z vidika javnega interesa ugotavljalo delovanje šole na polju vzgojnega delovanja in/ali ocenjevanja, in tudi, da bodo izvedli ponovni nadzor, s strani drugega inšpektorja, preučili vse zadeve in po potrebi izvedli ustrezne ukrepe v odnosu do šole in procesov znotraj IRSŠ. IRSŠ je po prejemu predloga Varuha takoj ponovno kontaktiral tudi OŠ in ugotovil, da je šola že sama sklicala Delovno skupino za pregled in evalvacijo Pravil šolskega reda in Vzgojnega načrta šole – v smeri izboljšanja, konkretizacije oziroma zagotavljanja kakovosti posameznih določb internih aktov. 19.1-6/2025