Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Novica

Varuh Svetina v DZ o svobodi mirnega zbiranja in združevanja

Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je udeležil 10. nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora Republike Slovenije (Komisija). Na dnevnem redu je bila le ena točka, in sicer »Nedopustna represija nad starši in dijaki ter protiustavna prepoved shodov«.

Varuh je poudaril, da sta svoboda mirnega zbiranja in združevanja – skupaj s svobodo izražanja -  bistvena gradnika demokratične družbe. To temeljno svoboščino namreč vsakomur jamčita 42. člen Ustave Republike Slovenije in 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Spomnil je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice na stališču, da svobode zbiranja in združevanja ne gre razlagati ozko, vendarle pa ne varuje protestov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. Bistvo te svoboščine je torej v mirnem izražanju mnenj ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč.

Kot je dejal, je svoboda zbiranja oz. združevanja relativna pravica. »To pomeni, da jo je izjemoma dopustno tudi omejiti, vendar pa morajo biti morebitne omejitve vselej sorazmerne zasledovanemu cilju. Torej, ko se zasleduje nek cilj, v danih okoliščinah je to zajezitev epidemije koronavirusne bolezni, je treba vedno tehtati, koliko je omejevanje res nujno ter ali so predvideni ukrepi res primerni in sorazmerni. Hkrati pa morajo biti seveda nediskriminatorni ter strokovno utemeljeni in dobro pretehtani, da je zares nedvoumno jasno, ali so dejansko nujni za dosego legitimnega cilja.«

Poudaril je, da je v teh nenavadnih časih, zaznamovanih z ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19, povsem razumljiv očitek, da nekateri ukrepi preveč nesorazmerno in nerazumno posegajo v svobodo zbiranja in združevanja. »V takšnih okoliščinah je po mnenju institucije Varuha človekovih pravic treba poiskati načine protestiranja, ki obenem ne pomenijo resnega tveganja za prenos okužbe. In jih dopustiti. To nenazadnje nalaga tudi prvi odstavek 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki je podlaga za ta ukrep. Ta člen določa namreč, da pridejo ukrepi v poštev šele subsidiarno, ko z drugimi, manj invazivnimi ni mogoče preprečiti širitve nalezljive bolezni,« je še ocenil Peter Svetina.

Splošna prepoved shodov se zato po oceni institucije Varuha človekovih pravic zdi preširok in posledično nesorazmeren poseg, zlasti ob upoštevanju, da velja že razmeroma dolgo, ne da bi bila njegova zakonitost in sorazmernost preverjena s strani sodne veje oblasti. »Če so splošne in restriktivne prepovedi še lahko veljale za primeren odziv na covid-19 ob pojavu te nove nalezljive bolezni, o kateri še ni bilo veliko znanega, pa bi bilo zdaj, ko epidemija traja že razmeroma dolgo in o bolezni vemo več, primerneje načrtovati bolj ciljne in manj restriktivne ukrepe, ki so bolje ukrojeni po zahtevah načela sorazmernosti. To ni le bolj skladno s standardi varovanja človekovih pravic, vladavine prava in demokracije, ampak je po moji oceni učinkovitejši način spopadanja z epidemijo. Nenazadnje pa so z vidika zahtev načela sorazmernosti upravičeni tudi pomisleki o primernosti omejevanja zbiranja in združevanja zgolj glede na dovoljeno število udeležencev,« še meni varuh človekovih pravic.

Omejevanje zbiranja za namen izražanja mnenja in stališč se zato po oceni institucije Varuha človekovih pravic kaže kot diskriminatorno in v nasprotju z načelom pravne države. To predvsem zato, ker je vrsta zbiranj in združevanj - tako na odprtih kot v zaprtih (javnih) prostorih z določenimi omejitvami oziroma ob upoštevanju ukrepov - trenutno dopuščena, povsem prepovedani pa so še naprej shodi. Glede na to, da so se nekateri ukrepi rahljali, kar omogoča več združevanja in stikov, pri Varuhu človekovih pravic ne moremo razumno utemeljiti, da je tako razlikovanje po namenu zbiranja in združevanja upravičeno zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni. Tudi zato se nam zastavljajo vprašanja sorazmernosti in dejanske epidemiološke utemeljenosti, še posebej, ker so se nekateri drugi ukrepi sproščali.

Se je pa varuh Svetina na seji Komisije dotaknil tudi primera kaznovanja mladostnikov v Mariboru, ker so izražali svoje mnenje. »Tudi tu se nam pojavlja dvom, ali je tako kaznovanje lahko skladno z zahtevami pravne varnosti, ki izhajajo iz načela pravne države in jo opredeljuje 2. člen Ustave Republike Slovenije. Prav tako se nam zastavlja vprašanje, ali je šlo za sorazmeren ukrep in, ali so bili postopki izvedeni skladno z zakonodajo,« je še dejal varuh. V zvezi s tem institucija Varuha (še) ni prejela pobud, prav tako ni prejela konkretnih pobud, v katerih bi kakšen organizator protesta oporekal temu, da je bil kaznovan z razmeroma visoko globo zaradi kršitev Zakona o javnih zbiranjih ali Zakona o nalezljivih boleznih v povezavi s kršitvijo vladnega odloka, ki začasno prepoveduje zbiranja zaradi preprečevanja širjenja covida-19. Brez konkretne pobude pa ne more presojati očitkov o domnevni policijski represiji. Varuh je ob tem spomnil, da je policija sicer zavezana ukrepati, če zazna prekršek, ki ga določa veljavni predpis, vsekakor pa velja, da mora biti tudi kaznovanje, ponavljam, sorazmerno.

Zaradi vseh teh dvomov je institucija Varuha človekovih pravic na Vlado Republike Slovenije naslovila generalno kritiko omejevanja svobode zbiranja, katere osrednji vidik je (ne)sorazmernost omenjenih ukrepov.

Natisni: