Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

»Le z voljo in sodelovanjem je mogoče izboljšati položaj Romov.«

Romska zastava

Ob svetovnem dnevu Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila, varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da je mogoče njegova večletna priporočila o izboljšanju razmer, v katerih živijo pripadniki romske populacije, precej enostavno uresničiti. Potrebni sta le volja in odločenost za sodelovanjem med državo, lokalnimi skupnostmi in predstavniki romske skupnosti. Priporočila institucije Varuha se že mnoga leta osredotočajo na dostop do vode, sanitarij in elektrike, pravno in komunalno urejanje naselij, sprejem podrobnejših občinskih področnih programov ter zbiranje podatkov o enakosti in vključenosti ter uspešnosti v šolah in zaposlovanju. »Čas bi že bil, da jih odgovorni kot uresničene pospravijo z mize,« meni varuh.

V Sloveniji naj bi živelo okrog 12.000 Romov, kar je mogoče razbrati iz raziskave Inštituta za socialno varstvo, saj slovenske institucije po veljavni zakonodaji ne smejo voditi evidence o številu oseb na podlagi etnične pripadnosti. »Slovenska ustava Romom zagotavlja enakopravnost z ostalimi državljani, dejansko pa so iz družbe še vedno odrinjeni in izključeni,« poudarja varuh. Le s sodelovanjem je dolgoročno mogoče doseči napredek, izboljšanje stanja ter zmanjšanje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin te skupnosti.

Že Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 v 25. členu slehernemu posamezniku priznava »pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami«. Večina Romov v jugovzhodni Sloveniji pa živi v ločenih romskih naseljih, pogosto brez osnovnih življenjskih pogojev, vključno z dostopom do pitne vode, sanitarij in elektrike, na kar je Varuh odgovorne opozoril tudi v posebnem poročilu. Pomanjkanje vode in sanitarij še posebej prizadene romske ženske, ki skrbijo za higieno otrok, težko pa najdejo tudi zasebnost za svoje higienske in sanitarne potrebe. Pravna in komunalna neurejenost romskih naselij ogrožata uresničevanje človekovih in posebnih pravic romske skupnosti oziroma njenih pripadnikov na eni strani in tudi uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin preostalega prebivalstva, ki tam živi, na drugi strani – in se tako oboji lahko upravičeno čutijo prizadete v svojem dostojanstvu, glede osebnostnih pravic, lastninske pravice, enakosti pred zakonom in navsezadnje tudi glede zaupanja v pravno državo kot tako. Varuh vztraja, da bi (zdaj) Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo besedilo posebnega (interventnega) zakona, ki bo pripadnikom romske skupnosti, ki živijo v nelegalnih naseljih, omogočal dejansko in učinkovito izvrševanje njihovih človekovih pravic, tj. (vsaj začasni) dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike ter našlo sistemske rešitve za primere, kjer to ni mogoče.

Varuh redno opozarja na tesno povezanost življenjskih razmer otrok s šolsko uspešnostjo in (kasnejšo) zaposljivostjo. Poizvedba Varuha o šolanju romskih otrok v prvem valu pandemije je pokazala, da se številni romski otroci soočajo s prikrajšanostjo in posebnimi izzivi ter so v izrazito slabem in primerljivo slabšem položaju kot ostali učenci, ne le v času izvajanja ukrepov pouka na daljavo med pandemijo, ampak tudi sicer.

Varuh opozarja tudi na skrb zbujajoče podatke o zdravstvenem stanju Romov. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2018 je pokazala, da v povprečju Romi živijo skoraj 20 let manj od splošne populacije Slovenije. Raziskava je tudi pokazala, da je stopnja umrljivosti romskih otrok od prvega do petega leta sedemkrat višja v primerjavi z enako starimi otroki v celotni populaciji, pa tudi stopnja hospitalizacij zaradi različnih stanj, povezanih z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem, je med Rominjami kar 16-krat višja kot pri ženskah iz splošne populacije. Romi imajo tudi višjo stopnjo hospitalizacij zaradi bolezni dihal, nalezljivih bolezni in bolezni, povezanih z zajedavci, ter zaradi bolezni obtočil in prebavil. Inštitut je ugotovil, da na zdravje Romov v Sloveniji na splošno vplivajo predvsem socialnoekonomski dejavniki, kot so neustrezni življenjski pogoji, nizka stopnja splošne in zdravstvene pismenosti, večgeneracijska brezposelnost, revščina, večkratna prikrajšanost in socialna izključenost.

GREVIO, neodvisno strokovno telo, odgovorno za spremljanje izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (t. i. Istanbulska konvencija) s strani pogodbenic, je v svojem izhodiščnem poročilu o Sloveniji v letu 2021 zapisal, da so »kljub posebni kazenski določbi o prisilnih porokah izraženi pomisleki v zvezi z njenim izvrševanjem s strani organov pregona. Zapisal je še, da se »zdi, da obstaja težnja, da se prisilne poroke obravnavajo kot kulturna praksa, razširjena predvsem med romsko skupnostjo, ki ne vključuje nujno odgovornosti države za ukrepanje. To lahko pojasni, zakaj v Sloveniji od uvedbe kaznivega dejanja leta 2015 ni bilo obsojenih za prisilne poroke.« Drugi razlog pa je zadržanost deklet iz romskih skupnosti do prijave prisilnih porok predvsem zaradi strahu in pomanjkanja informacij o razpoložljivih pravnih sredstvih.

Varuh je v letu 2022 pri vseh centrih za socialno delo poizvedoval, ali v letu 2021 opažajo primere prisilnih porok. Ti so odgovorili, da jih niso opazili. Nekateri pa so izpostavili pojav tako imenovanih zgodnjih porok oziroma begov mladoletnikov v škodljiva okolja, zunajzakonskih skupnosti mladoletnikov in nosečnosti mladoletnih deklet, ki se pojavljajo predvsem v romskih skupnostih. Varuh je pristojnim priporočil, naj namenijo posebno pozornost ugotavljanju izpostavljenosti spolnemu nasilju, nasilju v družini, prisilnim porokam ali drugim za ženske škodljivim tradicionalnim praksam ter so posebej pozorni na to, ali Rominje iščejo pomoč.

»Mnogi Romi so danes, ne kot plod sistemskih prizadevanj družbe, ampak prej parcialnih prizadevanj njihovih družin, kljub vsemu omenjenemu že visoko izobraženi in se združujejo v Romskem akademskem klubu. Ne gre zanemariti njihovega znanja in izkušenj pri reševanju vprašanj tudi tam, kjer rešitev še ni,« meni varuh in poziva odgovorne, naj vendarle najdejo voljo in odprta vprašanja že končno zaprejo.

Natisni: