Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Vrh civilne družbe Sveta Evrope za povečanje učinkovitosti Sveta Evrope, ohranjanje in krepitev demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi

Udeleženci vrha civilne družbe Sveta Evrope

V organizaciji CURE – Kampanje za zaščito pravic v Evropi in Konference mednarodnih nevladnih organizacij Sveta Evrope je od 28. februarja do 1. marca 2023 v Haagu in po spletu potekal prvi Vrh civilne družbe Sveta Evrope. Njegovi udeleženci so opozorili na pomen Sveta Evrope za ohranjanje in krepitev demokracije, človekovih pravic ter vladavine prava v Evropi, pa tudi na potrebo za sprejetje učinkovitih ukrepov za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi v luči priprav na četrti vrh Sveta Evrope, ki bo 16. in 17. maja 2023 v Reykjaviku na Islandiji.

Dogodka so se udeležili predstavniki več kot 100 organizacij iz vse Evrope, tudi iz Slovenije, vključno predstavniki Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). Institucijo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije je zastopala dr. Simona Drenik Bavdek, pomočnica vodje Centra za človekove pravice.

Namen prvega vrha civilne družbe je bil izmenjati stališča glede aktualnih izzivov Sveta Evrope in pripraviti prioritete potrebnih reform Sveta Evrope. Udeleženci so se strinjali, da samo potrditev pripadnosti vrednotam Sveta Evrope ni dovolj in da je delovanje organizacije nujno prilagoditi sedanjim in prihodnjim izzivom. Poudarjena je bila potreba, da v prihodnje Svet Evrope v svoje delovanje bolj aktivno vključi civilno družbo in neodvisne institucije, kar lahko prispeva tudi k povečanju njegove prepoznavnosti. Vrh je sklenil še, da so potrebni konkretni ukrepi predvsem s področja implementacije mednarodnih standardov na nacionalni ravni, pa tudi vsebin, ki se nanašajo na izzive, kot sta npr. umetna inteligenca ali podnebna kriza.

Na Vrhu je bila sprejeta Haaška deklaracija civilne družbe o reformi Sveta Evrope, ki voditelje držav in vlad poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za okrepitev Sveta Evrope kot najpomembnejše evropske institucije, ki temelji na vrednotah spodbujanja demokratičnega razvoja, varovanja človekovih pravic in pravne države ter krepitve civilne družbe po vsej Evropi. Predstavljena je bila namestniku Generalne sekretarke Sveta Evrope, predsedniku Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in predstavniku islandskega predsedstva Odboru ministrov Sveta Evrope, javno pa bo predstavljena po 10. marcu 2023.

Vrh civilne družbe je izrekel tudi podpro Ukrajini in njenim prebivalcem. Preko video povezave je udeležence nagovoril ukrajinski parlamentarni varuh človekovih pravic Dmytro Lubinets, ki je izpostavil pričakovanja glede odločnejšega ukrepanja. Tudi s tem ciljem je bila sprejeta Izjava o Ukrajini, katere namen je nasloviti vrzel v kazenski odgovornosti in izpostaviti vlogo Sveta Evrope v zvezi s tem. Iz njene vsebine izhaja še, da so potrebni dodatni ukrepi za pomoč žrtvam, še posebej otrokom in drugim ranljivim skupinam. Sprejeta je bila tudi Izjava o Turčiji, ki med drugim izpostavlja pomen Istanbulske konvencije o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

Institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije podpira sklepe in opozorila omenjenega Vrha in poudarja pomen Sveta Evrope za razvoj vrednot demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi in Sloveniji. Prav letos, v mesecu maju, bo Slovenija obeležila 30 let svojega članstva v tej mednarodni organizaciji, ki je prva, s katero je slovenski Varuh vzpostavil svoje sodelovanje že novembra 1994, torej takoj po začetku svojega delovanja. Obenem Varuh še pričakuje, da bo prihajajoči 4. Vrh Sveta Evrope ustrezno naslovil potrebne reforme organizacije, ki bodo usmerjene predvsem v:

  • krepitev demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi, vključno s krepitvijo civilne družbe in svobode medijev, svobode združevanja, neodvisnosti sodstva in enakopravnosti spolov,
  • zagotavljanje ustreznih sredstev za delovanje organizacije ter krepitev učinkovitega multilateralizma,
  • odpiranje organizacije za civilno družbo in nacionalne institucije za človekove pravice,
  • vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in implementacijo priporočil odborov za spremljanje izvajanja različnih konvencij Sveta Evrope,
  • naslavljanje novih izzivov okolijske krize, umetne inteligence in pravic starejših preko sprejetja novih pravno zavezujočih mednarodnih instrumentov.

Varuh ves čas sodeluje s Svetom Evrope na več ravneh, v zadnjem času pa je še okrepil svoje sodelovanje z različnimi odbori za spremljanje uresničevanja konvencij s strani Slovenije (npr. GREVIO, GRETA, ECSR, ACFC). Varuh spremlja tudi izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice s strani Slovenije, predstavnika Varuha sta tudi zunanja člana Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Samostojno in v okviru ENNHRI pa Varuh kot tretja stran posreduje tudi v konkretnih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice, kadar presodi, da je to potrebno, v sodelovanju z ENNHRI pa sodeluje tudi na področju ustvarjanja novih standardov.

Natisni: