Vidik odzivnosti je podkategorija načela dobrega upravljanja in ne pomeni zgolj tehnične dolžnosti organa, da odgovori na vlogo, temveč izraža širšo zavezo javne oblasti, da posameznika obravnava kot aktivnega nosilca pravic in legitimnih interesov. Odzivnost organa oblasti posameznemu nosilcu pravic pomeni priznanje, da je njegov stik z organom oblasti legitimen in da njegove zahteve ali vprašanja niso prezrti. Občina Vitanje temu ni zadostila. Varuh je izrazil pričakovanje, da bo Občina sprejela ustrezne ukrepe, ki bodo v prihodnje zagotovili ustrezno odzivnost. Nadejamo se, da bo občina temu sledila.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo s temeljnim očitkom neodzivnosti Občine Vitanje (Občina) na pobudnikovo vlogo z dne 30. 8. 2024 za pomoč v obliki dobave peska za sanacijo dostopne ceste, ki je bila poškodovana med poplavami leta 2023. Občina na pobudnikovo vlogo ni odgovorila: Po njegovih zatrjevanjih pa naj bi odgovorila na vloge drugih prizadetih v ujmi in jim pomoč tudi zagotovila.

Varuh se je na podlagi 6. in 28. člena v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena Zakona o Varuhu človekovih pravic (ZVarCP), po katerem je dolžan voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani, z več poizvedbami obrnil na občino.

Občina Vitanje je v svojem prvem odgovoru potrdila prejem pobudnikove vloge in zatrdila, da naj bi nanjo večkrat ustno odgovorila med pobudnikovimi obiski pri njej. Ob tem je še orisala preteklo lastniško strukturo dostopne ceste do pobudnikove domačije in tozadevno v preteklosti potekajoče spore. Poudarila je, da gre za zemljišča v zasebni lasti. Tem dejstvom je Občina prvotno pripisala razlog za neodzivnost za rešitev vloge v letu 2024.

Prvi odgovor Občine po Varuhovem mnenju ni zadovoljivo pojasnil okoliščin, zakaj o pobudnikovi vlogi še ni bilo odločeno oz. nanjo konkretno odgovorjeno, zato se je nanjo ponovno obrnil. Lastniška vprašanja naj bi bila namreč po pojasnilih Občine rešena že leta 2023, pri čemer časovnih okoliščin poznejše prodaje druge (ali iste) domačije ni podrobneje pojasnila. Tudi sicer je umanjkalo smiselno pojasnilo Občine v zvezi z njeno obveznostjo odločanja o vlogi oziroma odgovor nanjo. V zvezi z vsebino pobudnikove vloge je Občina najprej orisala obseg svojih dolžnosti pri vzdrževanju cest glede na relevantno zakonodajo in ob tem poudarila, da z javnimi sredstvi ne sme izvajati sanacij na zasebnih zemljiščih. Posledično se s pobudnikovimi navedbami, da naj bi izvedla vzdrževanje na zasebnih zemljiščih na podlagi vlog občanov, ni strinjala. S predmetnim odgovorom je poleg Varuha seznanila tudi pobudnika.

Naknaden oris dejanskega stanja, iz katerega lahko razberemo, da je problematika ceste sedaj rešena, ter pojasnila Občine glede pravnega okvirja odločanja o tovrstnih vlogah, je Varuh ocenil kot korektne.

Kljub temu je ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja. Dvomimo namreč, da bi se Občina na pobudnikovo vlogo odzvala tudi brez Varuhovega posredovanja. Občini smo pojasnili, da vidik odzivnosti kot podkategorija načela dobrega upravljanja ne pomeni zgolj tehnične dolžnosti organa, da odgovori na vlogo, temveč izraža širšo zavezo javne oblasti, da posameznika obravnava kot aktivnega nosilca pravic in legitimnih interesov. Odzivnost organa oblasti namreč za posameznega nosilca pravic pomeni priznanje, da je njegov stik z organom oblasti legitimen in da njegove zahteve ali vprašanja niso prezrti. Ko se posameznik obrne na javni organ z upravičenimi pričakovanji po odzivu, pričakuje predvsem, da bo njegova vloga obravnavana resno, da se bo organ odzval v razumnem času ter da bo prejel jasen, razumljiv in obrazložen odgovor. Odzivnost zato krepi občutek pravne varnosti, pravne predvidljivosti in enakosti pred javno oblastjo.

Občina Vitanje temu v pobudnikovem primeru ni zadostila, zato je Varuh izrazil pričakovanje, da bo sprejela ustrezne ukrepe, ki bodo v prihodnje zagotovili ustrezno odzivnost. Nadejamo se, da bo občina temu sledila. Pobudo smo šteli za utemeljeno. 18.0-1/2025