Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval pobudo, ki se je nanašala na ravnanje policistov Policijske postaje Celje pri obravnavi prometne nesreče s pobegom. Pobudnica je zatrjevala, da je policija za identifikacijo povzročitelja gospodarsko družbo zaprosila za posnetke videonadzornega sistema, vendar posnetki pozneje niso bili uporabljeni, ker jih policija ni pravočasno prevzela. Po pobudničinih navedbah je to vplivalo tudi na njen položaj pri uveljavljanju povračila nastale škode.

Varuh je pri Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) opravil poizvedbo glede ravnanja policije pri pridobivanju in prevzemu posnetkov, glede uporabe sistema za prenos datotek večjega obsega ter glede notranjih postopkov policije, kadar je dostop do poslanih elektronskih podatkov časovno omejen. Posebej ga je zanimalo, ali je policija zagotovila ustrezne ukrepe za pravočasni prevzem posnetkov in ali je z dolžno skrbnostjo preverila, ali so bili posnetki dejansko poslani.

Iz prejetih pojasnil je izhajalo, da je sistem za prenos datotek zasnovan tako, da o prispeli vsebini obvesti izključno prejemnika, datoteka in geslo pa se po desetih dneh trajno izbrišeta. Ministrstvo je Varuha seznanilo tudi s strokovnim pojasnilom, da je bil v tem primeru prek sistema na zasebni elektronski naslov policista poslano sporočilo s povezavo na posnetek, deset dni pozneje pa še obvestilo o brisanju. Navedeni način izmenjave elektronske pošte je bil označen kot nepravilen.[1] Glede na to, da ni podrobnejših dnevniških zapisov, ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti vseh tehničnih okoliščin pošiljanja, vendar je Varuh menil, da je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da je bil videoposnetek zavarovan in poslan naprej, policija pa ga ni pravočasno prevzela.

Varuh je poudaril, da omejena sledljivost sistema ne more zmanjšati odgovornosti organa pri ravnanju z dokaznim gradivom. Nasprotno: kadar je sistem zasnovan tako, da je dostop do gradiva časovno omejen, mora biti delo organizirano tako, da se dokazno gradivo pravočasno prevzame, ustrezno evidentira in zavaruje. Tehnične značilnosti sistema, to, da ni notranjih kontrol, ali uporaba neustreznega komunikacijskega kanala ne smejo povzročiti izgube dokazov, katere posledice bi nosila prizadeta oseba.

Po Varuhovi presoji v obravnavani zadevi ni šlo zgolj za tehnično ali organizacijsko pomanjkljivost, temveč za ravnanje državnega organa, ki je imelo za pobudnico škodljive posledice. Policija mora pri ravnanju z dokaznim gradivom ravnati strokovno, skrbno, pravočasno in na način, ki lahko prispeva k razjasnitvi dogodka. Varuh je zato presodil, da je pobuda utemeljena, in ugotovil, da policija pri prevzemu in ravnanju z dokaznim gradivom ni ravnala z dolžno skrbnostjo.

Varuh je ugotovil, da je policija v tem primeru ravnala v neskladju z zahtevami, ki izhajajo iz načela pravne države iz 2. člena Ustave[2], in z načelom dobrega upravljanja iz 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic ((ZVarCP)). Ob tem je poudaril, da ne more ugotoviti, kakšen bi bil izid postopka, če bi bili videoposnetki pravočasno prevzeti in uporabljeni. Ugotovil pa je, da je nepravočasno in neustrezno ravnanje policije zmanjšalo možnosti pobudnice za učinkovito zaščito njenih premoženjskih interesov.

Varuh je z odgovorom seznanil tudi Ministrstvo za notranje zadeve in predlagal, naj se poleg napovedane prenove sistema za prenos datotek po potrebi sprejmejo tudi drugi ustrezni ukrepi, da se v prihodnje podobno ne bi več zgodilo. Od Ministrstva za notranje zadeve in Policije je pričakoval tudi dodatno preverjanje okoliščin tega primera, vključno z vprašanjem odgovornosti za uporabo neustreznega komunikacijskega kanala in za nepravočasen prevzem poslanega gradiva. 

MNZ je Varuha naknadno seznanilo, da je Policija ob ponovnem preverjanju ugotovila dodatne nepravilnosti pri uporabi sistema za izmenjavo datotek ter pomanjkljivosti njegovega delovanja. Policist, ki je obravnaval zadevo, je bil na ugotovljene nepravilnosti posebej opozorjen, enaka opozorila so bila podana tudi drugim policistom Policijske postaje Celje, izvedena pa je bila tudi dodatna predstavitev pravilne uporabe sistema. Policija je začela tudi prenovo sistema, ki bo med drugim onemogočila pošiljanje obvestil na zasebne elektronske naslove ter izboljšala sledljivost postopkov izmenjave datotek. MNZ je navedlo, da je uveljavitev prenovljene rešitve predvidena do jeseni 2026, sprejeti organizacijski ukrepi in načrtovane sistemske izboljšave pa naj bi bistveno zmanjšali tveganje za ponovitev podobnih nepravilnosti, ter prispevali k varnejšemu, preglednejšemu in nadzorovanemu ravnanju z gradivom, pomembnim za policijske in druge postopke. 16.1-40/2025

[1] V zvezi s tem je MNZ pojasnil, da v skladu z Navodilom za upravljanje dokumentarnega gradiva pri MNZ pošto v elektronski obliki prejemajo tudi javni uslužbenci na svojih osebnih službenih elektronskih predalih. Kljub temu so uradni elektronski naslovi ministrstva predvideni kot primarni kanal za službeno komunikacijo s strankami. Pošiljanje na osebni službeni elektronski naslov je zato dopustno, vendar je praviloma izjema (npr. zaradi operativnih okoliščin). V takem primeru mora javni uslužbenec s prejeto pošto ravnati v skladu z 11. členom Navodila, tj. jo nemudoma ustrezno evidentirati.

[2] Čeprav 2. člen Ustave ne ureja neposredno posamezne človekove pravice, pa iz načela pravne države izhajajo zahteve po skrbnem, organiziranem, predvidljivem in nearbitrarnem delovanju državnih organov. Te zahteve so po presoji Varuha posebej pomembne v primerih, ko organ razpolaga z informacijo o obstoju dokaznega gradiva, katerega dostopnost je časovno omejena in od katerega je lahko odvisna razjasnitev dogodka ter učinkovito varstvo pravic ali pravnih interesov prizadete osebe. Varuh pri tem opozarja, da od policije ni mogoče zahtevati, da bi v vsakem primeru zagotovila uspešno razjasnitev dogodka oziroma identifikacijo povzročitelja. Zahtevati pa je mogoče, da ravna s potrebno skrbnostjo in da izvede vse razumno dosegljive ukrepe za pravočasno pridobitev in zavarovanje dokaznega gradiva. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-1082/12 z 29. 5. 2014 poudarilo standard skrbnega, vestnega in profesionalnega ravnanja države pri razjasnjevanju protipravnih ravnanj. Čeprav je bila navedena odločba sprejeta v drugačnem dejanskem in pravnem okviru, je po presoji Varuha tam izraženo merilo ravnanja relevantno tudi za presojo ravnanja policije, kadar ta opravlja naloge odkrivanja, zbiranja in zavarovanja dokazov.