I.

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) se je na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) obrnila s prošnjo za podporo njihovi pobudi za uvedbo brezplačnega dostopa do kulture za mlade, v kateri je predlagala uvedbo brezplačnega vstopa za mlade v javne kulturne ustanove in uvedbo kulturnega bona za mlade do 26. leta starosti, po vzoru dobrih praks Avstrije, Nemčije in Francije. DOS je v svoji pobudi navedel, da so po sodobnih raziskavah prav kulturne izkušnje eden ključnih dejavnikov pri spodbujanju ustvarjalnosti, socialnega razvoja, medgeneracijskega razumevanja in duševnega zdravja mladih. Prepričani so, da bi ukrep, ki ga predlagajo, dolgoročno okrepil kulturno udejstvovanje mladih, socialno kohezijo in razvoj kulturne pismenosti. DOS je Varuha seznanil, da je pobudo predstavil Ministrstvu za kulturo (MK), vendar odgovora ni prejel.

II.

Varuh je MK poslal dopis, v katerem je podprl pobudo DOS in pozval k odgovoru. MK je odgovoru, s katerim je odgovoril Varuhu, priložil odgovor, naslovljen na DOS in datiran dan prej kot odgovor Varuhu.

MK je v odgovoru Varuhu med drugim navedel, da se strinja z izjemnim pomenom dostopa kulture za razvoj mladih, kar je vključeno tudi v ustreznih strateških dokumentih na področju kulture, med katerimi je najpomembnejša Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031[1], v kateri je posebno poglavje namenjeno kulturo-umetnostni vzgoji in razvoju občinstva ter dostopnosti kulture, tudi s finančnega vidika. Konkretni ukrepi pa so opredeljeni v Akcijskem načrtu do leta 2027 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031. MK je predstavil ukrepe, ki mladim že omogočajo brezplačen dostop do kulture. Predstavil je tudi pet operacij, ki jih od leta 2025 sofinancira v okviru Evropskega socialnega sklada plus in so namenjene kulturno-umetnostni vzgoji, pri čemer so mladi deležni brezplačnega obiska kulturnih dogodkov na sistemski ravni. Navedel je tudi ukrep Denarna spodbuda za udeležbo mladih v kulturi ob dopolnjenem 18. letu starosti, ki ga v letu 2027 načrtuje v okviru Akcijskega načrta do leta 2027 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031. Navedel je, da gre za ukrep kulturnih bonov, ki se zgleduje po primerih kulturnih bonov v Franciji in Nemčiji, s čimer naslavljajo tudi pobudo DOS.

Glede zamude pri pripravi odgovora je MK navedel, da je nemudoma po prejemu poizvedbe Varuha začel ugotavljati stanje zadeve in tako odgovor DOS kot Varuhu poslal v 15-dnevnem roku, ki ga je Varuh postavil v svoji poizvedbi. Za reševanje zadeve je bil določen pristojni direktorat, s tem pa je, kot je navedel MK, zagotovil, da v prihodnje ne bo zamud.

MK je še pojasnil, da je 27. 1. 2026 potekala 1. seja Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Na seji je predstavnik DOS MK zastavil vprašanje glede izvedbe ukrepa kulturnih bonov in na seji prejel pojasnilo, da je ukrep bonov za mlade zapisan v Akcijskem načrtu do leta 2027 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, njegovo izvajanje pa se bo po načrtih začelo leta 2027. Obravnavani akcijski načrt je od sprejetja na seji Vlade RS v prvi polovici leta 2025 tudi javno objavljen na spletnih straneh MK. Pobuda DOS po navedbah MK torej predvideva ukrep, ki ga je MK načrtoval že pred dano pobudo. MK je zagotovil, da bo tudi v prihodnje stremel tako k proaktivnemu obveščanju javnosti kot k ažurnemu pošiljanju informacij v primeru individualnih poizvedb.

III.

Varuh pobudo DOS pozdravlja in odločno podpira. Živimo namreč v času, ko se družba vse bolj razslojuje in se neenakosti v kakovosti življenja otrok in mladih v Sloveniji žal zelo hitro poglabljajo. Varuh se strinja, da so za številne mlade predvsem iz finančnih razlogov kulturne ustanove premalo dostopne, saj je kulturno udejstvovanje mladih večinoma dejansko neposredno odvisno od socialnoekonomskega statusa njihove družine, kar vodi v neenakost med mladimi. Obiski muzejev, galerij in gledališč so res pogosto prvi na seznamu stvari, ki se jim socialno šibkejše družine odpovejo.

Konvencija ZN o otrokovih pravicah v 31. členu določa pravico otrok »do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti, in do prostega udeleževanja kulturnega življenja in umetnosti«. Republika Slovenija se je z ratifikacijo te konvencije kot pogodbenica zavezala, da bo spoštovala in podpirala otrokovo pravico, da se polno udeležuje kulturnega in umetniškega življenja, ter da bo spodbujala zagotavljanje ustreznih in predvsem enakih možnosti kulturnega, umetniškega, razvedrilnega in prostočasnega udejstvovanja. Konvencija ureja pravice otrok do 18. leta starosti, a je tudi po Varuhovem mnenju primerno in potrebno poskrbeti za vse mlade do 26. leta starosti oziroma dokler se ti redno šolajo.

Pobuda DOS presega zgolj kulturno politiko in se nanaša na pravičnost, dostojanstvo, vključenost in enake možnosti mladih pri dostopu do javnih dobrin. Ob tem udejstvovanje mladih v kulturnih dejavnostih dokazano pomembno podpira njihovo duševno zdravje in socialno dobrobit. Uporaba digitalnih zaslonov in s tem povezane odvisnosti so danes med mladimi vse večji problem. Varuh pobudo razume kot pomemben doprinos k odvračanju mladih od nenehne uporabe zaslonov, ne glede na materialni status družine, v kateri otrok in mladostnik živi.

Varuh se strinja, da bi predlagani ukrep dolgoročno okrepil kulturno udejstvovanje mladih, socialno kohezijo in razvoj kulturne pismenosti. Država bi mladim z uvedbo tega ukrepa sporočila, da je kultura skupna dobrina, in ustvarila strateško naložbo v generacijo, ki bo oblikovala prihodnost slovenske družbe, gospodarstva, ustvarjalnosti in demokracije.

Meni še, da so za številne mlade predvsem iz finančnih razlogov kulturne ustanove premalo dostopne, saj je kulturno udejstvovanje mladih večinoma dejansko neposredno odvisno od socialnoekonomskega statusa družine, to pa vodi v neenakost med mladimi. Varuh zato, kot že navedeno, pobudo DOS pozdravlja in odločno podpira.

Varuh je zato pozdravil prizadevanja MK za večji dostop mladih do kulture, ki izhajajo iz odgovora ministrstva. Hkrati je ugotovil, da je MK na pobudo DOS odgovoril šele po treh mesecih in šele po Varuhovem posredovanju. zato je svoje posredovanje pri MK štel za uspešno, pobudo pa za utemeljeno, saj je MK s tem kršil načelo dobrega upravljanja.

Načelo dobrega upravljanja, ki od javne uprave zahteva, da je odzivna in učinkovita, izhaja iz temeljnih ustavnih načel, zlasti iz načela pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije), načela demokratičnosti (1. člen) in načela delitve oblasti (3. člen). Ta načela skupaj zagotavljajo, da upravni organi delujejo zakonito, pregledno, učinkovito in v skladu z načeli pravičnosti ter spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Načelo dobrega upravljanja je tako povezano z obveznostjo upravnih organov, da svoje naloge opravljajo samostojno, v okviru in na podlagi ustave in zakonov, kar je izrecno določeno v 120. členu Ustave.

Uredba o upravnem poslovanju^[2] v 17. členu opredeljuje odgovarjanje na prejete dopise in določa:

(1) Organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril.

(2) Organ odgovori najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta. Odgovor pošlje pošiljatelju na naslov, ki izhaja iz dopisa.

(3) Organ lahko odgovor objavi anonimizirano na svetovnem spletu.

(4) Za zahtevnejše zadeve organ v tem roku pošiljatelju pošlje vsaj obvestilo o nadaljnjem postopanju in roku, ki ga je mogoče pričakovati za pripravo odgovora.

(5) Če je v vsebinsko bistveno podobni zadevi organ že objavil anonimiziran odgovor, organ v tem delu pošiljatelja napoti na ta odgovor.

Če organ ne odgovori v 15 dneh, gre za kršitev načela dobrega upravljanja, ki zahteva hitro in učinkovito komunikacijo z državljani. Načelo pravne države med drugim zahteva, da državni in drugi oblastni organi odločajo in odgovarjajo učinkovito, pravočasno in predvidljivo. Dolgotrajno neodgovarjanje na dopise posameznikov pomeni odstop od teh standardov in zmanjšuje zaupanje posameznika v delovanje pravnega sistema. Čeprav Uredba o upravnem poslovanju ne določa sankcij za zamudo pri odgovoru, takšno ravnanje ni pravilno in lahko vpliva na pravice stranke, saj organ ne izpolnjuje svoje dolžnosti zagotavljanja pravočasnih informacij in odzivnosti.

IV.

Varuh ugotavlja, da MK s poznim odgovorom DOS ni izpolnil upravičenega pričakovanja pobudnikov do odgovora v predvidenem roku in je s tem kršil načelo dobrega upravljanja. Varuh pozdravlja navedena prizadevanja MK za večji dostop mladih do kulture. Glede na prejeta vsebinska pojasnila Varuh v tem trenutku ne ugotavlja podlage za nadaljnje ukrepanje pri MK in obravnavo pobude DOS končuje, bo pa spremljal nadaljnje aktivnosti. Po potrebi bo obravnavo zadeve nadaljeval. 19.3-4/2025

[1] Uradni list RS, št. 61/24.

[2] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23, 24/24.