Pobudniki so posamezniki ali skupine, ki se s svojimi težavamiobračajo na varuha preko nanj naslovljene pisne pobude ali neposrednona pogovorih v uradu ali zunaj sedeža urada. Praviloma se pobuda zazačetek postopka pri varuhu vloži v pisni obliki, sprejmemo pa jo tudipo telefonu. Pobude lahko vložijo pobudniki tudi ob osebnem pogovoru.Pogovore po predhodni določitvi termina opravljajo varuh, namestniki insvetovalci. Varuh se je na sedežu urada v letu 2001 s približno 100pobudniki pogovarjal osebno.

Za pojasnila, nasvete in informacije o vloženih pobudah jemogoče ob delovnikih med 8. in 16. uro brezplačno poklicati v urad(telefonska številka 080 15 30) in se pogovoriti s sodelavcem, kiposreduje informacije. Pobudo je mogoče vložiti še po elektronski poštiinfo(at)varuh-rs.si, varuh pa jihsprejema tudi ob pogovorih v regionalnih središčih ali ob pogovorih zzaprtimi ali priprtimi osebami ob pregledih zaporov in priporov.

Postopek pri varuhu je neformalen in za stranke brezplačen.V pobudi je treba navesti dejstva in predložiti dokaze, ki so pomembniza uvedbo postopka, ter navesti, katera pravna sredstva so bilauporabljena v konkretni zadevi.

Zavedamo se, da je za pobudnika najpomembnejše, da dosežemorešitev njegovega problema. To je pri obravnavi pobud naše izhodiščepri odločanju za uporabo najustreznejšega ukrepa izmed tistih, zakatere smo pooblaščeni. Tako lahko v primerih, ko je postopek brezutemeljenih razlogov predolgotrajen, posredujemo pri organu zapospešitev zadeve, zlasti če je razumen ali zakonski rok za odločitevže prekoračen in če to ne pomeni kršitve vrstnega reda obravnavanjazadev. Organu lahko tudi predlagamo rešitev problema na poravnalninačin, če se s tem strinja tudi pobudnik. Če nepravilnosti ni večmogoče odpraviti, organu predlagamo, naj se pobudniku za storjenonepravilnost opraviči. V vseh fazah kateregakoli postopka lahko dajemoorganom priporočila za rešitev problema, mnenja z vidika spoštovanjačlovekovih pravic in temeljnih svoboščin, predloge za izboljšanjeposlovanja s strankami in predloge za povrnitev škode. Če ugotovimo, daje nastali problem izključno posledica neustreznih predpisov, lahkopredlagamo spremembo takih predpisov. Če tak predpis ureja pomembnovprašanje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin innaš predlog za spremembo predpisa ni upoštevan, lahko vložimo naUstavno sodišče predlog za presojo ustavnosti in zakonitosti. NaUstavno sodišče lahko vložimo tudi ustavno pritožbo.

V želji, da bi bili bolj dostopni ljudem, ki bivajo v oddaljenihkrajih, varuh posluje tudi zunaj sedeža. S tem smo povečali možnosti zapogovor z varuhom ali njegovimi namestniki. Ta oblika dela omogoča, dadelujemo za celotno območje države, ker glede na naravo inštitucijevaruha ni mogoče vzpostavljanje organizacijskih enot v drugih mestih.Po odzivu posameznikov, ki se udeležujejo pogovorov, je tak način delaza ljudi zelo zanimiv. Posebej so zadovoljni, ker jim ni treba napogovor o svojih težavah v Ljubljano, kar jim prihrani čas in stroške.

Poslovanje zunaj sedeža ima več učinkov. Prvi je nedvomno vdejstvu, da se posameznikom, ki bivajo daleč od Ljubljane, splohomogoči osebni pogovor, v katerem lahko podrobneje razložijo svojproblem. Drugi je v tem, da se lahko nekatere težave, ki so vezane naneustrezno delo državnih in lokalnih organov v obiskanem kraju,odpravijo s takojšnjim posredovanjem že med samim obiskom. Obisk pa imatudi preventivni vpliv na delo državnih in lokalnih organov v obiskanemkraju. Problematika, s katero se posamezniki obračajo na varuha obtakem poslovanju, je podobna tisti, s katero se srečujemo v pisnihpobudah. Ugotavljamo, da tudi ni posebnih razlik med regijami gledevsebine problematike. Zaznati je samo, da v nekaterih regijah, kjerdržavni organi sproti obravnavajo zadeve, ne prejemamo pobud zaradiprepočasne obravnave.

Podatki kažejo, da se na teh obiskih dve tretjini pogovorov spobudniki nanaša na svetovanje in pomoč, kako naj rešijo problem. Prinekaterih pogovorih ugotovimo, da zadeva ne spada v pristojnost varuha.Tudi v takih primerih skušamo z nasvetom pomagati pobudniku. Napogovore prihajajo številni posamezniki, ki imajo že vloženo pobudo privaruhu in želijo podrobneje razložiti svojo pobudo na pogovoru ali jihzanima zgolj informacija o njeni obravnavi. Še več pa je takih, kipobude še niso vložili. Mnogi od njih želijo le nasvet. Približnotretjina pogovorov pa se konča z novo pobudo za obravnavo pri varuhu.

Ob poslovanju zunaj sedeža so organizirane tudi novinarskekonference, na katerih je predstavljena vsebina problemov, ki smo jihobravnavali. V letu 2001 smo poslovali v Mariboru (dvakrat), v Celju,Novem mestu, Murski Soboti in Kopru. Na pogovore ob poslovanju zunaj sedeža se je prijavilo 394 ljudi, od teh se je z varuhom osebno pogovarjala približno polovica.

Kot posebno obliko poslovanja zunaj sedeža posebej omenjamo tudiobiske zaporov in drugih prostorov, v katerih so osebe, ki jim jeodvzeta prostost, ter drugih zavodov z omejeno svobodo gibanja. Obiskiso namenjeni ogledu prostorov in seznanjanju z bivalnimi razmerami. Obteh obiskih opravimo pogovore z osebami v takih prostorih in zavodihbrez navzočnosti drugih oseb.