Pobudnik je po pošti prejel plačilni nalog, izdan na podlagi 57.a člena Zakona o prekrških (ZP-1), brez dokazov o prekršku in je izrečeno globo poravnal. Ker pa je želel preveriti, kdaj natančno je bil prekršek storjen, se je z zahtevo, da se mu predloži dokaz o storjenem prekršku (fotografija), obrnil na Mestni inšpektorat in redarstvo Notranjske (prekrškovni organ). Prejel je odločbo o prekršku in fotografijo, pozneje pa še plačilni nalog za plačilo sodne takse. Prepričan je bil, da je bil postopek prekrškovnega organa nepravilen, saj bi mu moral prekrškovni organ skupaj s plačilnim nalogom poslati tudi dokaz o storjenem prekršku (fotografijo) in prosil Varuha človekovih pravic RS (Varuh) za posredovanje.
Ker je bil prekršek pooblaščenih uradnih oseb osebno zaznan in fotografiran, smo se obrnili na prekrškovni organ. Opozorili smo, da je bil plačilni nalog izdan s sklicevanjem na določbo 57.a člena ZP-1, in ne na določbo 57. člena ZP-1, kot so to narekovale okoliščine primera. Kadar gre za osebno zaznavo prekrška pooblaščenih uradnih oseb, se namreč prekršek skladno z zakonom vodi po postopku, kot ga določa 57. člen ZP-1. V tem primeru mora prekrškovni organ kršitelju hkrati s plačilnim nalogom vročiti tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov (isto mora vsebovati tudi plačilni nalog, izdan po drugem odstavku 57.a člena ZP-1). To v obravnavanem primeru ni bilo upoštevano, saj plačilni nalog, ki ga je pobudnik prejel, ni navajal dokaza, čeprav je obstajal (fotografija). Navajal ni niti opozorila, da se lahko pobudnik s prekrškom seznani neposredno pri prekrškovnem organu. Če bi bilo to upoštevano, bi dvom o storjenem prekršku najverjetneje odpadel. Poleg tega smo ugotovili, da stroškov postopka, če bi bil plačilni nalog izdan po določbi 57. člena ZP-1 (za kar so bili izpolnjeni vsi pogoji), lahko ne bi bilo, saj se stroški postopka, ki se konča z izdajo plačilnega naloga po citirani določbi, ne plačajo. Čeprav gre pri obravnavi prekrška po 57.a členu ZP-1 za navidezno ugodnejšo obravnavo (kršitelju je v tem primeru pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo dana možnost dodatnega pravnega sredstva – ugovor), smo menili, da bi moral prekrškovni organ zakon v celoti upoštevati in izdati plačilni nalog po določbi 57. člena ZP-1, ne pa posebni plačilni nalog po določbi 57.a člena ZP-1.
Prekrškovni organ smo z namenom, da bi izdajanje plačilnih nalogov uskladil z določbami ZP-1, seznanili z ugotovitvami, vendar prekrškovni organ Varuhovim pomislekom ni sledil. Kljub temu pobudo štejemo za utemeljeno, saj pobudniku ni bil izdan z zakonom določen ustrezni plačilni nalog. 6.6-40/2009
