Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Zakaj je pomembna zaupnost postopka pri Varuhu?

Zaupnost postopka pri Varuhu, kot jo določa prvi odstavek 8. člena ZVarCP, Varuh razume kot zaupnost v smeri zaščite podatkov pobudnika in tudi v smeri zaščite podatkov organov, ki jim Varuh posreduje poizvedbe. Postopek pri Varuhu se vodi predvsem v javnem interesu. Dosledno zagovarjanje zaupnosti postopka pri Varuhu, na način erga omnes, omogoča učinkovitejše varstvo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Tako po eni strani zaupnost, ki varuje pobudnika, omogoča, da lahko pobudnik predloži vsa dejstva in mnenja, za katera oceni, da so v postopku relevantni, po drugi strani pa zaupnost postopka Varuhu omogoča, da pri preiskovanih organih pridobi tudi določene informacije, ki jih preiskovani organ morda ne bi predstavil, če ga takšna zaupnost ne bi varovala.

* * *

Odvetnik je v imenu stranke zaprosil za kopije odgovorov organov, ki jih je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) prejel med obravnavano pobudo. Odvetnik meni, da so pobudniki postopkov pri Varuhu po sami naravi stvari upravičeni biti seznanjeni z vsemi ugotovitvami Varuha, kot tudi z vsemi listinami, ki se vodijo v postopku. Meni, da zaupnost postopka pri Varuhu ne more veljati napram samemu pobudniku.
Zaupnost postopka pri Varuhu, kot jo določa prvi odstavek 8. člena ZVarCP, Varuh razume kot zaupnost v smeri zaščite podatkov pobudnika in tudi v smeri zaščite podatkov organov, ki jim Varuh posreduje poizvedbe. Postopek pri Varuhu se vodi predvsem v javnem interesu, kar izhaja tudi iz drugega odstavka 8. člena ZVarCP. Tudi iz določbe 159. člena Ustave izhaja primarna vloga Varuha, ki je v učinkovitem varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil – kot najpomembnejšem uresničevanju njegovega poslanstva.
Dosledno zagovarjanje zaupnosti postopka pri Varuhu, na način erga omnes, omogoča učinkovitejše varstvo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Tako po eni strani zaupnost, ki varuje pobudnika, omogoča, da lahko pobudnik predloži vsa dejstva in mnenja, za katera oceni, da so v postopku relevantni, po drugi strani pa zaupnost postopka Varuhu omogoča, da pri preiskovanih organih pridobi tudi določene informacije, ki jih preiskovani organ morda ne bi predstavil, če ga takšna zaupnost ne bi varovala.

Varuh je državni organ sui generis in ni del mehanizma državne oblasti. Varuh na področju svojega delovanja nima neposrednih pristojnosti za oblastno ukrepanje, ampak deluje na neformalen način. Za Varuha je pri njegovem delu najpomembnejše, da svoja mnenja oblikuje na podlagi čim bolj izčrpnih podatkov, ki omogočajo čim boljše razumevanje vseh okoliščin in dejanskega stanja posamezne zadeve. Tako pri pridobivanju informacij od pobudnika kakor tudi pri pridobivanju informacij od preiskovanih organov Varuh nima drugih orodij za zagotavljanje izčrpnosti in popolnosti pridobljenih informacij kot odnos do pobudnika ali preiskovanega organa in ključen del tega odnosa je tudi zaupnost. S tem je zaupnost postopka pri Varuhu, ki varuje vse strani v postopku, bistvenega pomena za delo Varuha. To predstavlja tudi podlago za Varuhovo nevtralnost. Varuh namreč deluje zgolj v javnem interesu in v postopku nikogar ne zastopa.

Dokumentacija, ki jo Varuh vodi v zvezi z obravnavanimi zadevami, vsebuje informacije, sestavljene oziroma pridobljene v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo Varuha, ki predstavljajo komunikacijo med pobudnikom in Varuhom ter organi, na katere se obrača Varuh za potrebe konkretnega postopka, ki je samostojna in neodvisna preiskava, z namenom odprave morebitnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznikov in skupin. Samostojna in neodvisna pa tako glede na organe, katerih ravnanja Varuh preiskuje, kot tudi glede na pobudnika. Vsebinsko so informacije v spisu vezane na vprašanje kršitve, na katero opozarja pobudnik, zato izkazujejo medsebojno notranje zaupno razmerje med pobudnikom in Varuhom in na drugi strani tudi med Varuhom in organom, ki naj bi posegal v pravice pobudnika.
Pobudnik pa lahko za želene dokumente zaprosi pri organih, kjer so nastali. 21.0-21/2020

Natisni: