Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh pomagal dijaku, da je bil slišan v svoji želji po prešolanju

Kršitev: 03. člen ZVarCP - Načelo dobrega upravljanja

Varuh je pri obravnavi konkretne pobude ugotovil, da pristojni CSD ni ravnal skladno z načelom dobrega upravljanja, saj je kljub stiski mladoletnega dijaka prehitro končal z obravnavo njegove družine in po preteku šestih mesecev od sprejetega dogovora med pobudnikom in starši (na CSD) ni sklical sestanka ter nadaljeval obravnave, temveč je to storil šele po posredovanju Varuha.

* * *

 

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil petnajstletni dijak (pobudnik) glede težav v zvezi z vpisom v srednjo šolo. Navedel je, da je dijak prvega letnika gimnazije, v katerega je bil vpisan na željo staršev in proti svoji volji. Navedel je še, da je verjel, da se bo po preteku šestih mesecev lahko prešolal na želeno gimnazijo, saj je bil tak dogovor pred pristojnim centrom za socialno delo (CSD). Do prešolanja tako pozneje ni prišlo, starša pa nista bila več odzivna glede njegove izražene želje po prešolanju. Varuha je prosil za pomoč.

Na Varuha se je v zvezi s pobudnikom in njegovimi težavami obrnila tudi svetovalna delavka gimnazije, kamor je bil pobudnik všolan proti svoji volji. Pojasnila je, da je vpisnico na gimnazijo podpisal oče v imenu dijaka, po pridobitvi pojasnila s strani Ministrstva za izobraževanje in šport (MIZŠ) pa so se s pobudnikom in njegovimi starši dogovorili, da pobudnik vpisnico podpiše in se po šestih mesecih nato lahko prešola na željeno gimnazijo (kjer ima tudi prijatelje). Pojasnila je še, da se pobudnik na tej gimnaziji ne počuti dobro, da dobro opravlja šolske obveznosti, vendar pa zavrača socialno vključevanje.

Varuh je na poizvedovanje s strani CSD pridobil vpogled v družinske okoliščine pobudnika, v aktivnosti CSD pri razreševanju družinskih težav pobudnika in težav, ki so se nanašale na njegovo prešolanje. CSD je pojasnil, da so postopek obravnave pobudnikove družine zaključili, saj je pobudnik v pogovoru s strokovno delavko CSD povedal, da ne vidi več smisla hoditi na pogovore s starši na CSD, saj naj bi bilo rečeno, da prešolanja ne bo dosegel. Varuh je na podlagi pregleda dokumentacije in opravljenih osebnih pogovorih s pobudnikom in svetovalno delavko ugotovil, da stiska pobudnika glede prešolanja zaradi nespoštovanja dogovora s strani staršev še vedno obstaja, zato je ocenil, da je bil postopek obravnave pobudnikove družine glede prešolanja pred CSD prehitro zaključen. Varuhu se je ob tem zastavilo še vprašanje primernosti zaključitve obravnave, saj je tudi CSD poročal o tem, da pobudnik v pogovoru s starši ni bili slišan in da je v stiski. Na tej podlagi je Varuh CSD predlagal, da pobudnikovo družino ponovno povabi na pogovor in pomaga, da se bodo člani družine slišali med seboj ter poišče rešitev, ki bo pobudniku pomagala iz stiske. Ob tem je Varuh še predlagal, da CSD opravi tudi pogovor s svetovalno delavko gimnazije, ki jo pobudnik trenutno obiskuje.  

Pobudnik je Varuha po podanem predlogu seznanil z zapisnikom timskega sestanka na CSD, iz katerega je izhajalo, da so pogovori stekli. Kmalu po prejemu navedenega zapisnika pa je pobudnik Varuha obvestil, da starša, kljub drugačnim dogovorom, vztrajata pri tem, da se še naprej šola na gimnaziji po njuni izbiri. Ob tem je še navedel, da se tudi CSD na to ni odzval, poleg tega pa tudi ni stopil v stik z navedeno svetovalno delavko. Iz pogovora je bilo zaznati pobudnikovo veliko razočaranje nad tem, da se odrasli (starši) ne držijo dogovora, in nad ravnanjem CSD, kjer je bilo obljubljeno, da se bo čez šest mesecev preverilo stanje (oprava vseh šolskih obveznosti) in na tej podlagi opravilo tudi nadaljnje pogovore. Iz pogovora je bilo tudi zaznati porušeno zaupanje tako do staršev kot do CSD.

Varuh je nato opravil več telefonskih pogovorov z zaposlenimi na CSD in poudaril nujnost njihovega odziva na pobudnikovo stisko. Opozoril je tudi, da se njegova stiska povečuje in poudaril, da so pobudniku v razgovoru obljubili, da se bodo po šestih mesecih šolanja na gimnaziji, kamor je vpisan, ponovno srečali, preverili situacijo in se pogovorili o nadaljnjih možnostih. V telefonskih razgovorih je CSD zagotovil, da bodo zagotovili možnost pogovora in stopili v stik s svetovalno delavko. Na podlagi sporočila svetovalne delavke, da CSD v obljubljenem roku z njo ni stopil v stik, se je Varuh za pojasnila ponovno pisno obrnil na CSD. Ob tem je tudi predlagal, da se zaradi zaznane stiske in naraščajočega nezaupanja v starše in CSD ter posledično morebitnih dolgoročnih posledic na nadaljnje šolanje pobudnikova zadeva obravnavava prednostno. CSD je pojasnil, da so večkrat poskušali stopiti v stik z očetom, ki pa ni videl razloga, da bi prišel na pogovor na CSD. CSD je tudi pojasnil, da oče želi, da se pobudnik do konca leta šola na gimnaziji po njegovi izbiri. Varuh je ob tem opozoril, da je očetova želja odstop od dogovora, sprejetega na CSD, in ponovno izrazil skrb, da bi to lahko imelo dolgoročne posledice na pobudnikovo nadaljnje šolanje. V tem času je prišlo tudi do postavitve zagovornika-glas otroka, CSD pa je izrazil željo, da bi bil zagovornik na teh pogovorih prisoten.

CSD je nato Varuha seznanil, da so bili ponovno opravljeni pogovori z vsemi družinskimi člani in nekaterimi člani razširjene družine ter povzel vsebino pogovorov. Iz pojasnil CSD je bilo zaznati, da imata starša trdna stališča, od katerih ne odstopata, pri čemer pa je CSD prepoznal stisko pobudnika glede šolanja na gimnaziji, ki sta jo izbrala starša. CSD je prepoznal kompleksnejše stiske celotne družine, zato je družino napotil na družinsko psihoterapevtsko obravnavo, do česar pa potem ni prišlo. So pa bili na CSD seznanjeni, da je bilo dogovorjeno srečanje pri strokovnjaku za zdravljenje odvisnosti zaradi skrbi staršev, da gre pri pobudniku za odvisnost od računalniških iger. CSD je to srečanje podrl, saj so menili, da bi starši lahko pridobili strokoven kompetenten odgovor na svojo stisko. CSD je ob tem še navedel, da menijo, da bi bilo po tem srečanju smiselno organizirati skupni sestanek s starši in z vsemi udeleženimi v reševanje nastale situacije, na tem sestanku pa bi svoje ugotovitve lahko predstavil tudi zagovornik-glas otroka.

Varuh je nato CSD ponovno prosil za poročilo, v katerem je CSD povzel vsebino pogovorov, opravljenih na CSD. CSD je poudaril, da so se v pogovorih usmerjali v to, da bi starša pobudnika slišala in da bi dosegli kompromis glede nastale težave. Iz poročila je razvidno tudi mnenje strokovnjaka za odvisnosti, ki je navedel, da pobudnik obravnave pri njem ne potrebuje. Na CSD je bil nato sklican timski sestanek, kjer so vsi udeleženi predstavili svoja opažanja. Rezultat tega sestanka je bil, da sta se starša strinjala s prepisom na gimnazijo, ki jo je izbral pobudnik.

Varuh je pobudo štel za utemeljeno, saj je CSD kljub stiski pobudnika prehitro zaključil obravnavo njegove družine. Pobudo je štel za utemeljeno tudi zato, ker CSD po preteku šestih mesecev od sprejetega dogovora med pobudnikom in starši (na CSD) ni sklical sestanka in nadaljeval obravnave, temveč je to storil šele po posredovanju Varuha. S tem je CSD ravnal v nasprotju z načelom dobrega upravljanja. 21.0-31/2020

 

 

Natisni: