Varuhinja s predstavnicami Centra za deinstitucionalizacijo o izzivih na področju deinstitucionalizacije
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je danes, 5. 6. 2026, na spoznavno in delovno srečanje sprejela predstavnike Centra za deinstitucionalizacijo (center), ki deluje v okviru Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo. Pogovor je bil namenjen izmenjavi pogledov na uresničevanje pravice ljudi z oviranostjo do življenja v skupnosti, izzivom in priložnostim, ki spremljajo procese deinstitucionalizacije v Sloveniji, ter iskanju skupnih priložnosti za sodelovanje.
Direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo mag. Barbara Kobal Tomc in vodja centra dr. Andreja Rafaelič sta varuhinji in njeni namestnici dr. Dijani Možina Zupanc predstavili delovanje centra in številna prizadevanja za pospešitev procesov deinstitucionalizacije. Posebno pozornost so namenile izvajanju Strategije Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034 ter vzpostavitvi prvih multidisciplinarnih timov, ki bodo v okviru nacionalnega projekta podprli preselitve oseb iz socialnovarstvenih zavodov v skupnost.
Poudarile so, da deinstitucionalizacija ni zgolj sprememba načina izvajanja storitev, temveč predvsem vprašanje spoštovanja človekovih pravic, dostojanstva, samostojnosti in enakih možnosti ljudi z oviranostjo.
Varuhinja je ob tem pozdravila spremembo Zakona o socialnem varstvu, ki je prinesel nujno potrebne spremembe za nadaljnji razvoj skupnostnih oblik podpore. »Nujno pa je, da se v čim krajšem času sprejmejo tudi podzakonski akti, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje novih storitev v praksi. Le tako bodo zakonske rešitve zaživele, ljudem z oviranostjo pa bo tudi dejansko omogočeno uresničevanje pravice do življenja v skupnosti in še vrsta s tem povezanih pravic.«
Sogovornice so vsaka iz svoje perspektive izpostavile tudi številne ugotovitve in ovire, ki še vedno otežujejo procese deinstitucionalizacije, med drugim pomanjkanje ustreznih podpornih storitev, kadrovske izzive ter potrebo po večjem sodelovanju vseh pristojnih deležnikov. Strinjale so se, da bo za dolgoročen uspeh procesa ključno povezovanje in usklajeno delovanje države, izvajalcev storitev, lokalnih skupnosti, civilne družbe in zagovornikov pravic ljudi z oviranostjo.