Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je danes, 1. junija 2026, srečala s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jožetom Podgorškom. Izmenjala sta poglede o ključnih izzivih, s katerimi se srečujejo slovenski kmetje in kmetice, ter o vprašanjih, ki pomembno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in kakovost življenja.

Posebno pozornost sta namenila položaju kmečkih žena. Opozorila sta na pogosto spregledan prispevek žensk na kmetijah ter na pomen njihovega ekonomskega opolnomočenja, enakih možnosti pri odločanju in dostopa do socialnih pravic. Strinjala sta se, da je treba njihov prispevek k razvoju podeželja in prehranski varnosti države ustrezno ovrednotiti ter povečati njegovo družbeno prepoznavnost.

Spregovorila sta tudi o dostopnosti javnih storitev na podeželju. Institucija Varuha človekovih pravic že vrsto let opozarja, da dostop do temeljnih storitev ne sme biti odvisen od kraja bivanja. Izzivi se kažejo pri dostopu do zdravstvenih storitev, javnega prevoza, ki pomembno vpliva na mobilnost starejših in drugih ranljivih skupin, ter bančnih in poštnih storitev, kjer je v zadnjih letih opazen trend zapiranja poslovalnic. Po Sloveniji je še vedno tudi precej območij brez ustrezne širokopasovne infrastrukture, tako imenovanih belih lis, kjer operaterji nimajo tržnega interesa za vlaganja. To dodatno otežuje razvoj dopolnilnih dejavnosti in podeželskega turizma ter zmanjšuje razvojne možnosti prebivalcev teh območij.

Varuhinja dr. Drenik Bavdek je poudarila, da institucija Varuha zaznava številne stiske ljudi, ki so posledica nizkih pokojnin in preteklih ureditev socialnega zavarovanja kmetov. Sogovornika sta se strinjala, da dolgoletne posledice različnih oblik kmečkega zavarovanja odpirajo pomembna vprašanja o ustreznosti sedanje ureditve in zagotavljanju dostojnega življenja starejšim, ki so vse življenje opravljali kmetijsko dejavnost. Neenakovreden položaj kmetov v primerjavi z drugimi skupinami prebivalstva je po njunem mnenju nesprejemljiv.

Pozornost sta namenila tudi delovnim pogojem sezonskih delavcev v kmetijstvu. Ob tem sta poudarila pomen spoštovanja človekovega dostojanstva, zakonitega zaposlovanja ter zagotavljanja ustreznih delovnih in bivalnih pogojev za vse delavce. Izpostavila sta tudi pomen učinkovitega nadzora in preventivnih aktivnosti, ki prispevajo k preprečevanju izkoriščanja delovne sile in ohranjanju ugleda slovenskega kmetijstva.

Dotaknila sta se tudi predsodkov in stereotipov, s katerimi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo kmetje in kmetice. Predsednik KGZS dr. Podgoršek je izpostavil, da se izraza kmet in kmetica prepogosto uporabljata kot žaljivki ali slabšalni oznaki. Sogovornika sta se strinjala, da je takšna raba nesprejemljiva, saj razvrednoti delo ljudi, ki s svojim znanjem, delom in odgovornostjo zagotavljajo prehransko varnost države ter pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne krajine in vitalnosti podeželja. Sogovornika sta poudarila, da spoštovanje človekovega dostojanstva vključuje tudi spoštljiv odnos do poklicev in življenjskih okolij ter zavračanje stereotipov, ki posameznike ali skupine ljudi neupravičeno stigmatizirajo.

Ob koncu srečanja sta se dotaknila tudi vprašanj, povezanih z uresničevanjem pravice do zdravega življenjskega okolja in zagotavljanjem prehranske varnosti. Poudarila sta, da varovanje naravnih virov in trajnostno upravljanje prostora predstavljata pomemben temelj za dolgoročno zagotavljanje kakovostne hrane. Hkrati sta izpostavila pomembno vlogo slovenskih kmetov pri ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti podeželja, biotske raznovrstnosti in prehranske varnosti države.