Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije dr. Simona Drenik Bavdek se je danes, 16. 6. 2026, v Berlinu udeležila mednarodne konference o izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Dogodek sta organizirala Svet Evrope in Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) v sodelovanju z nemškim zveznim ministrstvom za pravosodje in varstvo potrošnikov, ki predseduje mreži koordinatorjev za izvrševanje sodb (ExCN).

Udeležence je na dogodku, ki združuje nacionalne institucije za človekove pravice, vladne predstavnike v okviru koordinacijske mreže za izvrševanje sodb ESČP in predstavnike Sveta Evrope, vladne predstavnike ter akademsko sfero, v uvodnem delu nagovorila Stephanie Hubig, nemška zvezna ministrica za pravosodje in varstvo potrošnikov. Sledila je panelna razprava, v kateri je sodelovala tudi varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek. V razpravi z naslovom »Sodelovanje kot odgovor na izzive«, je skupaj s predstavnikom Oddelka za izvrševanje sodb Sveta Evrope, nacionalno koordinatorko za izvrševanje sodb ESČP in predstavnikom akademske sfere razpravljala o izzivih izvrševanja sodb ESČP, vlogi nacionalnih institucij za človekove pravice pri tem ter o pomenu učinkovitega sodelovanja različnih akterjev, z namenom učinkovitega, polnega in pravočasnega izvrševanja sodb ESČP.

Varuhinja je v razpravi izpostavila Slovenijo kot primer dobre prakse tako glede izvrševanja najtežjih pilotnih primerov, ki so zahtevali poseben pristop, kot glede izvrševanja drugih sodb. Medtem, ko je imela Slovenija konec leta 2015 neizvršenih preko 90 odstotkov vseh sodb proti Sloveniji, kar je pomenilo 309 sodb, jih ima sedaj šest. Izpostavila je pomen ustanovitve medresorske delovne skupine za izvrševanje sodb ESČP, katere zunanji član je tudi Varuh človekovih pravic ter pomembno vlogo, ki jo ima Ministrstvo za pravosodje pri koordinaciji izvrševanja sodb ESČP. Posebej je izpostavila priporočilo Varuha, da bi zaradi zagotavljanja transparentnosti veljalo akcijska poročila in akcijske načrte prevesti tudi v nacionalne jezike, kar je kot novo pobudo podprla večina udeležencev in strokovnjakov. Izpostavila je tudi pomen nacionalnih parlamentov in se zavzela, da bi v njih enkrat letno potekala razprava o stanju izvrševanja sodb ESČP v posamezni državi. Tudi ta pobuda je bila pozitivno sprejeta, saj povečuje demokratični dialog in daje celotnemu procesu tudi dodatno politično težo.

Na konferenci, ki je potekala v času vse zahtevnejšega političnega in pravnega okolja za delovanje ESČP, so udeleženci razpravljali o izzivih izvrševanja sodb, krepitvi zaupanja v sistem Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pomenu dialoga in sodelovanja med državami članicami. Posebna pozornost je bila namenjena tudi občutljivim področjem, kot so migracije in azil, kjer se v zadnjih letih pojavljajo različna stališča glede sodne prakse ESČP. Izvrševanje sodb ESČP je ključno za to, da so pravice, ki jih varuje Evropska konvencija o človekovih pravicah, dejansko učinkovite v praksi. Države so odgovorne za izvajanje sodnih odločitev, vendar za uspešno izvrševanje pogosto potrebujemo vpletenost širokega spektra deležnikov na nacionalni in evropski ravni. V zadnjih letih so vse bolj kompleksni primeri, spreminjajoči se izzivi v Evropi in potreba po trajnostnih reformah.

Preko uvodnega panela, tematsko razdeljenih delavnic in zaključne razprave so udeleženci čez dan izmenjali izkušnje, dobre prakse ter iskali praktične poti za krepitev sodelovanja. Cilj današnjega srečanja je bil tudi oblikovanje bolj strukturiranega sodelovanja med ključnimi deležniki ter podpiranje bolj učinkovitih, preglednih in trajnostnih procesov izvrševanja sodb v celotni Evropi. Današnji dogodek je udeležence med drugim združil z namenom:

• razmisleka o ustreznih vlogah in dodani vrednosti Nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI) ter koordinatorjev za izvrševanje v procesu izvrševanja sodb,
• izmenjave dobrih praks in izzivov pri podpiranju pravočasne, učinkovite in trajnostne izvedbe sodb ESČP,
• razprave o vlogi NHRI pri poročanju Odboru ministrov Sveta Evrope,
• preučevanja, kako projekti Sveta Evrope in skupne iniciative lahko podprejo okrepljeno sodelovanje na nacionalni ravni ter
• raziskovanja širše vloge NHRI pri varstvu človekovih pravic v Evropi.

Že včeraj je v Berlinu potekala seja Upravnega odbora ENNHRI, ki jo je gostil nemški inštitut za človekove pravice. Sekretariat in člani odbora so pregledali najpomembnejše novosti v delu ENNHRI ter možnosti za nadgradnjo dosedanjega dela, nadaljnje korake pri izvajanju novega strateškega načrta mreže ter ključna vprašanja upravljanja v prihodnjih mesecih. Na seji je kot članica odbora sodelovala tudi slovenska varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.

ENNHRI združuje 51 nacionalnih institucij za človekove pravice iz celotne Evrope. Nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI), povezane v mrežo ENNHRI, imajo vse pomembnejšo vlogo pri spremljanju izvrševanja sodb, poročanju Odboru ministrov Sveta Evrope, svetovanju državam ter krepitvi zmogljivosti in ozaveščanja. Njihovo delovanje prispeva k preprečevanju ponavljajočih se kršitev ter k sistemskim izboljšavam na področju varstva človekovih pravic.