Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je danes udeležila slovesnosti v spomin žrtvam pobojev v Kočevskem Rogu pri breznu pod Macesnovo gorici. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, podpredsednik vlade in minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Slovesnost se je začela s položitvijo vencev pred brezno, sledila je sveta maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. V kulturnem delu slovesnosti je zbrane nagovoril prof. ddr. Klemen Jaklič, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Varuhinja je ob dogodku opozorila, da v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve povojnih pobojev, ki nimajo niti imena niti urejenega groba. Po njenih besedah ima država dolžnost, da aktivno pristopi k iskanju, identifikaciji in pokopu žrtev tega zločina proti človečnosti ter uredi njihov pravni status, vključno z izdajo mrliških listov. Poudarila je, da zgolj normativna ureditev ne zadošča, temveč je nujno tudi njeno dosledno uresničevanje v praksi.

Dr. Drenik Bavdek je spomnila tudi, da dostojen pokop umrlih ni le moralna in etična zaveza, temveč temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja tudi Konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji. Ta svojcem zagotavlja pravico do resnice o okoliščinah smrti, do informacij o kraju posmrtnih ostankov ter do njihovega spoštljivega ravnanja in dostojnega pokopa. Ob tem je opozorila, da v Sloveniji številni posmrtni ostanki še vedno ostajajo neidentificirani in nepokopani, svojci pa pogosto nimajo osnovnih informacij o usodi svojih bližnjih. Dolžnost države, da to uredi, ne zastara.

Izpostavila je, da mora to vprašanje preseči ideološke delitve, saj sodi v temeljno področje varstva človekovega dostojanstva in dejanje človečnosti. »Pravica do dostojnega pokopa je pravica vsakega posameznika in tudi njegovih svojcev,« je poudarila ter dodala, da ima sedanja generacija odgovornost, da to vprašanje celovito uredi. Po njenem mnenju lahko prav spoštljiv odnos do vseh umrlih pomembno prispeva h krepitvi zaupanja v pravno državo in družbene povezanosti. Opozorila je, da je pokop mrtvih predpogoj za spravo, kar je v več zadevah izpostavil tudi Odbor za prisilna izginotja Združenih narodov.