Predstavnica Varuha človekovih pravic Republike Slovenije Jerneja Turin, namestnica vodje Centra za človekove pravice, se je ta teden od 13. do 17. julija v Ženevi udeležila prve seje Medvladne delovne skupine za človekove pravice starejših. Seja je pomenila začetek vsebinskih razprav o pripravi novega mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta, katerega cilj je zagotoviti učinkovitejše varstvo človekovih pravic starejših oseb. Udeleženci so obravnavali zlasti namen, splošni okvir, strukturo in vodilna načela prihodnje konvencije.

Varuh že vrsto let podpira pripravo in sprejetje posebnega mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o človekovih pravicah starejših oseb. Obstoječi mednarodni in regionalni standardi so razpršeni in ne zagotavljajo celovitega varstva pred kršitvami, povezanimi s starostjo. Prihodnja konvencija bi morala zato jasno določiti, kako je treba človekove pravice zagotavljati tudi v starejšem življenjskem obdobju, nasloviti starizem in diskriminacijo zaradi starosti ter opredeliti konkretne obveznosti držav.

V splošni razpravi o strukturi in vodilnih načelih prihodnjega pravno zavezujočega instrumenta je Jerneja Turin poudarila, da mora prihodnja konvencija temeljiti na človekovih pravicah ter starejše osebe prepoznati kot polne in enakopravne nosilke pravic.

»Potreben je jasen premik od pretežno socialnovarstvenih in zaščitniških pristopov k pristopu, ki temelji na človekovih pravicah ter v ospredje postavlja dostojanstvo, avtonomijo, enakost, izbiro in sodelovanje starejših oseb,« je poudarila. Starejše osebe so v vsej svoji raznolikosti nosilke človekovih pravic, država pa mora zagotoviti, da lahko te pravice dejansko uživajo enako kot drugi. Zato ne smejo biti obravnavane zgolj kot pasivne prejemnice oskrbe ali zaščite, temveč kot osebe z lastno voljo, pravico do odločanja ter možnostjo izbire in nadzora nad svojim življenjem. Njihovo dostojanstvo, volja in želje morajo biti spoštovani. Podpora, oskrba in zaščita jim morajo omogočati uresničevanje pravic enako kot drugim ter krepiti njihovo samostojnost, sodelovanje in vključevanje v skupnost.

Prihodnja konvencija mora jasno določiti obveznosti držav, ukrepe za njeno izvajanje in spremljanje, mehanizme odgovornosti ter dostop do učinkovitih pravnih sredstev v primeru kršitev. Pojasniti mora tudi, kako se posamezne človekove pravice uporabljajo in uresničujejo v starejšem življenjskem obdobju.

Pri tem lahko črpa navdih iz Konvencije o pravicah invalidov, ki je pomembno prispevala k premiku od medicinskih, dobrodelnih in socialnovarstvenih pristopov k pristopu, ki temelji na dostojanstvu, avtonomiji, enakosti, dostopnosti, podpori, sodelovanju in neodvisnem življenju. Prihodnja konvencija pa mora ob tem upoštevati posebne okoliščine in raznolike izkušnje starejših oseb.

Predstavnica Varuha je opozorila, da številne ovire, s katerimi se ljudje srečujejo v starejšem življenjskem obdobju, niso nujna ali neizogibna posledica staranja. Pogosto jih povzročajo ali poglabljajo starizem, stereotipi, institucionalne prakse, nedostopno okolje, revščina, osamljenost, digitalna izključenost in pomanjkanje ustrezne podpore. Prihodnja konvencija mora zato prepoznati tudi družbene in strukturne ovire, ki starejšim osebam preprečujejo enako uživanje človekovih pravic ter to razumevanje prevesti v jasne in zavezujoče standarde ter konkretne obveznosti držav.

Poudarila je tudi, da morajo starejše osebe in njihove reprezentativne organizacije smiselno in učinkovito sodelovati pri pripravi, izvajanju in spremljanju konvencije. Pri tem ne smejo biti obravnavane le kot vir osebnih izkušenj, temveč kot enakovredne sodelujoče pri oblikovanju rešitev, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.

Varuh se je pridružil tudi izjavama Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI) in Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). V njiju je bilo poudarjeno, da mora prihodnji instrument temeljiti na načelih nediskriminacije, enakosti in dostojanstva ter preseči pretežno socialnovarstvene in zaščitniške pristope. Starejše osebe mora prepoznati kot enakopravne in dejavne nosilke pravic, hkrati pa obravnavati sistemske posledice starizma ter kumulativne učinke neenakosti in presečne diskriminacije.

Prihodnji instrument mora upoštevati tudi feminizacijo staranja ter nove izzive, povezane z digitalizacijo, umetno inteligenco, oboroženimi spopadi, izrednimi razmerami in podnebnimi spremembami. Posebej je bilo poudarjeno, da morajo imeti starejše osebe, njihove reprezentativne organizacije, nacionalne institucije za človekove pravice in organizacije civilne družbe enake in učinkovite možnosti sodelovanja v celotnem procesu priprave konvencije. Delovna skupina mora delovati pregledno, vključujoče in predvidljivo, informacije in dokumenti morajo biti pravočasno dostopni, zagotovljene pa morajo biti tudi učinkovite možnosti sodelovanja na daljavo.

Med razpravami je Varuh sodeloval tudi pri skupnem odzivu nacionalnih institucij za človekove pravice na izhodiščni dokument za razpravo o vodilnih načelih in strukturi prihodnjega instrumenta, ki ga je pripravila Argentina kot trenutno predsedujoča delovni skupini. Nacionalne institucije so posebej opozorile, da dokument starizma ne obravnava dovolj jasno, čeprav je ta eden od temeljnih vzrokov številnih kršitev človekovih pravic starejših oseb. Starizem vpliva na to, kako družba razume staranje in starejše osebe, ter lahko vodi v njihovo nevidnost, izključevanje in obravnavanje, ki ne upošteva, da so polne in enakopravne nosilke pravic.

Prihodnji instrument mora zato vsebovati jasne in odločne določbe o preprečevanju starizma in diskriminacije zaradi starosti ter upoštevati raznolikost življenjskih okoliščin, izkušenj, potreb in želja starejših oseb. Obravnavati mora tudi večkratno in presečno diskriminacijo, ki jo lahko starejše osebe doživljajo zaradi spola, invalidnosti, etnične pripadnosti, migracijskega statusa, socialno-ekonomskega položaja ali drugih osebnih okoliščin.

V zvezi z vlogo in odgovornostjo družin, omenjenih v izhodiščnem dokumentu, so nacionalne institucije poudarile, da imajo družine in skupnosti pomembno vlogo pri podpori starejšim osebam, vendar primarna odgovornost za spoštovanje, varstvo in uresničevanje človekovih pravic ostaja na državi.

Varuh ob tem pozdravlja dejavno in konstruktivno vlogo Slovenije pri prizadevanjih za sprejetje novega mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o človekovih pravicah starejših oseb. Slovenija se za njegov sprejem v mednarodni skupnosti zavzema že vrsto let in sodeluje v jedrni skupini držav, ki je Svetu OZN za človekove pravice predložila predlog resolucije o ustanovitvi medvladne delovne skupine za pripravo tega instrumenta. Poleg Slovenije so v skupini sodelovale še Argentina, Brazilija, Filipini in Gambija.