Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku pripravil stranski dogodek z naslovom »Deinstitutionalisation under the CRPD: Perspectives and Practice«. Dogodek je potekal v okviru 19. zasedanja Konference držav pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov (COSP19), ki poteka od 9. do 11. junija 2026, na katerem je bila ena od letošnjih podtem namenjena krepitvi sistemov oskrbe in podpore za zagotavljanje opolnomočenja, avtonomije in neodvisnosti oseb z oviranostmi.

Varuh je dogodek organiziral v okviru vodenja Delovne skupine Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) za Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo vodi predstavnica Varuha. Namen dogodka je bil okrepiti zavedanje o deinstitucionalizaciji kot obveznosti na področju človekovih pravic po Konvenciji o pravicah invalidov, spodbuditi izmenjavo izkušenj med nacionalnimi institucijami za človekove pravice, neodvisnimi mehanizmi za spremljanje izvajanja konvencije, organizacijami oseb z oviranostmi, mehanizmi OZN, državami in drugimi deležniki ter prispevati k nadaljnjim mednarodnim razpravam o neodvisnem življenju in vključenosti oseb z oviranostmi v skupnost.

V razpravi je bilo poudarjeno, da so za uresničevanje pravice do neodvisnega življenja in vključenosti v skupnost potrebni konkretni ukrepi, zadostna vlaganja in nadaljnja zavezanost podpornim storitvam v skupnosti, ki temeljijo na človekovih pravicah. Deinstitucionalizacija mora pomeniti dejanski premik k večji avtonomiji, izbiri in nadzoru oseb z oviranostmi nad lastnim življenjem. Posebej je bila izpostavljena tudi vloga nacionalnih institucij za človekove pravice in neodvisnih mehanizmov za spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Ti z neodvisnim spremljanjem, obravnavo pobud, pripravo priporočil, sodelovanjem z organizacijami oseb z oviranostmi ter poročanjem mednarodnim mehanizmom prispevajo k večji odgovornosti držav in učinkovitejšemu uresničevanju pravic v praksi.

Dogodek je pokazal, da je prehod od standardov k praksi še naprej ena ključnih nalog držav pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov. Uresničevanje 19. člena Konvencije zahteva sistemske spremembe, trajno politično zavezanost, sodelovanje oseb z oviranostmi in njihovih organizacij ter neodvisno spremljanje, ki lahko pokaže, ali reforme v resnici izboljšujejo življenje ljudi.

Dogodek je potekal v soorganizaciji s Švedskim inštitutom za človekove pravice, Nemškim inštitutom za človekove pravice in ukrajinskim parlamentarnim komisarjem za človekove pravice, ter v sodelovanju s Stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri OZN.

VSEBINSKI POUDARKI IZ RAZPRAVE:

Razpravo je odprla in moderirala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. Poudarila je, da je pravica oseb z oviranostmi do neodvisnega življenja in vključenosti v skupnost, kot jo zagotavlja 19. člen Konvencije o pravicah invalidov, eno osrednjih vprašanj učinkovitega uresničevanja konvencije. Deinstitucionalizacija je ključni del te pravice, saj zahteva prehod od institucionalnih oblik oskrbe k podpori v skupnosti, ki temelji na človekovih pravicah, izbiri, avtonomiji in vključevanju.

Natalia Guala Beathyate, članica Odbora za pravice invalidov, je uvodoma predstavila okvir Konvencije o pravicah invalidov. Poudarila je, da je institucionalizacija v nasprotju s konvencijo in da morajo države pogodbenice zagotoviti prehod v življenje v skupnosti. Opozorila je tudi na povezanost 19. člena z drugimi pravicami iz konvencije, med drugim z enakostjo in nediskriminacijo, pravno sposobnostjo, osebno svobodo ter ustreznim življenjskim standardom in socialno zaščito.

Jerneja Turin, predsednica delovne skupine ENNHRI za Konvencijo o pravicah invalidov in namestnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu, je predstavila preliminarne ugotovitve mednarodne raziskave o uresničevanju 19. člena Konvencije o pravicah invalidov v Evropi. Raziskava, ki temelji na prispevkih nacionalnih institucij za človekove pravice in neodvisnih mehanizmov za spremljanje izvajanja konvencije iz 18 evropskih držav, kaže, da kljub sprejetim strategijam, akcijskim načrtom in reformnim procesom v številnih državah v praksi še vedno obstajajo pomembne vrzeli med formalnimi zavezami in dejanskim dostopom do podpornih storitev v skupnosti. V prispevku je bilo poudarjeno, da deinstitucionalizacije ni mogoče presojati zgolj po številu zaprtih institucij ali zmanjšanju števila postelj. Ključno vprašanje je, ali osebe z oviranostmi v praksi pridobijo več izbire, ustrezno individualizirano podporo in nadzor nad svojim življenjem. Pomembni izzivi ostajajo pomanjkanje osebne asistence, podpore na domu, dostopnih stanovanj, prevoza, podpore pri izobraževanju, zaposlovanju in vključevanju v družbeno življenje, pa tudi pomanjkanje zanesljivih in razčlenjenih podatkov ter nezadostno vključevanje oseb z oviranostmi v oblikovanje reform.

Fredrik Malmberg in Ola Linder iz Švedskega inštituta za človekove pravice sta predstavila ugotovitve neodvisnega spremljanja švedskih državnih zavodov za otroke in mladostnike. Opozorila sta, da tudi države z dolgo tradicijo deinstitucionalizacije niso odporne proti tveganju nazadovanja in rešitvam, ki vključujejo prisilo, nadzor in omejevanje svobode. Njuna predstavitev je pokazala, kako pomembno je neodvisno spremljanje razmer v ustanovah, zlasti kadar gre za otroke in mlade z oviranostmi.

Jana Offergeld iz Nemškega inštituta za človekove pravice je predstavila razvoj na področju neodvisnega življenja in deinstitucionalizacije v Nemčiji ter delo nemškega mehanizma za spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Opozorila je, da se kljub pravnim reformam in premiku k bolj individualizirani podpori v praksi še vedno pojavljajo pomembne ovire, med drugim pri izvajanju reform, financiranju, dostopu do podpornih storitev in zagotavljanju dostopnih stanovanj.

Olena Kolobrodova iz institucije ukrajinskega parlamentarnega komisarja za človekove pravice je predstavila posebne izzive uresničevanja pravice do neodvisnega življenja in vključevanja v skupnost v Ukrajini v razmerah vojnega stanja. Poudarila je, da se je število oseb z oviranostmi v Ukrajini zaradi vojne povečalo, hkrati pa so lokalne skupnosti soočene z velikimi finančnimi, infrastrukturnimi in kadrovskimi omejitvami pri zagotavljanju socialnih storitev. Kljub temu je izpostavila tudi primere dobrih praks pri razvoju storitev v skupnosti.

Nadia Hadad, podpredsednica Evropskega foruma invalidov in sopredsedujoča upravnemu odboru Evropske mreže za neodvisno življenje, je predstavila perspektivo civilne družbe in organizacij oseb z invalidnostmi. Poudarila je, da neodvisno življenje ni posamezna storitev, temveč zahteva celovito preobrazbo družbe, vključno z dostopnimi stanovanji, osebno asistenco, podporo pri odločanju, dostopom do izobraževanja, zaposlitve, zdravstva, socialne zaščite, pravnega varstva ter polnim sodelovanjem oseb z oviranostmi. Opozorila je tudi, da morajo biti osebe z oviranostmi in njihove reprezentativne organizacije v središču vseh reformnih procesov.

Catherinne Pedreros iz Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je deinstitucionalizacijo povezala z vprašanji pravičnosti, poprave krivic, odgovornosti in pravice do pravnega sredstva. Opozorila je, da institucionalizacija pogosto povzroča dolgotrajne kršitve pravic, nasilje, zanemarjanje in izolacijo, zato morajo države zagotoviti učinkovite mehanizme za obravnavo kršitev, dostop do pravnega varstva, odškodnine, rehabilitacijo in priznanje škode, ki so jo utrpele osebe z oviranostmi.

Posnetek dogodka

Posnetek stranskega dogodka je dostopen na povezavi:

https://webtv.un.org/en/asset/k1w/k1wa54exer

Govor varuhinje v splošni razpravi COSP19

V okviru zasedanja COSP19 je varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek nastopila tudi v splošni razpravi, kjer je poudarila pomen neodvisnega spremljanja uresničevanja Konvencije ter vlogo nacionalnih institucij za človekove pravice. Več o nastopu varuhinje v splošni razpravi: https://webtv.un.org/en/asset/k1n/k1niv5yluy

Dogodek Varuha v OZN - deinstitucionalizacija in pomen neodvisnega nadzora (razpravljalci)

Dogodek Varuha v OZN - deinstitucionalizacija in pomen neodvisnega nadzora

Dogodek Varuha v OZN - deinstitucionalizacija in pomen neodvisnega nadzora

Dogodek Varuha v OZN - deinstitucionalizacija in pomen neodvisnega nadzora