Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik s sodelavci je bila danes na obisku v Novem mestu, kjer je potekalo poslovanje izven sedeža. Program poslovanja je vključeval obisk Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina (enota Novo mesto), obisk policijske postaje Novo mesto, srečanje z županom Novega mesta ter obisk večnamenskega romskega centra na Brezjah. Pomemben del poslovanja Varuha je bilo srečanje s pobudniki, ki so se prijavili na individualne razgovore.

Delovni dan Varuha se je začel z obiskom Centra za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina, enota Novo mesto. Vodstvo CSD je varuhinjo seznanilo s delom, ki ga opravljajo, posebej s težavami in izzivi, s katerimi se srečujejo vsakodnevno. Pri tem so posebej izpostavili stanje po tragičnem dogodku oktobra lani, ki je močno zaznamovalo širšo okolico. Opozorili so na delo in naloge po sprejetju Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t.i. tako imenovani Šutarjev zakon. Ta je prinesel kar nekaj obveznosti, pri nekaterih pa prihaja tudi do težav ali zaostankov. Ena večjih težav s katerimi se soočajo je v tem, da se pričakuje, da CSD po zakonu tudi sankcionira, kar krha zaupanje, ki so ga s strokovnimi sodelavci vzpostavili v preteklosti. Zaupen odnos z romsko populacijo je bil namreč za CSD močno orodje, s katerim so lahko izvajali veliko aktivnosti. Prav tako so izpostavili pomen zadržanja 8. člena zakona s strani ustavnega sodišča, saj je ta posledično prinesel kar precej novih težav pri skupinah in posameznikih, kjer prej niso bile zaznane. Na področju romske skupnosti so še izpostavili pomen krepitve motivacije za delo, saj bi večja vključenost v delovno okolje in delovne navade močno vplivale na splošno klimo, manj konfliktov, manjše socialne težave, večjo družbeno sprejemljivost in posledično tudi manj deliktov ipd. Pri tem je v ospredju izobraževanje otrok in mladih, kjer se soočajo s težavami rednega obiskovanja osnove šole. Izredno majhen procent romskih otrok zaključi osnovno šolo, pri tem pa so pri deklicah poseben problem mladoletne nosečnosti tudi mlajših od 15 let. Na območju Novega mesta je 30 romskih naselij, kjer živi cca 3000 Romov.

Na sestanku so govorili tudi o dolgotrajni oskrbi, ki je tudi za CSD Novo mesto velik delovni zalogaj. Obveznosti, ki jih nalaga zakon, ne uspejo pravočasno opraviti, zato imajo pri reševanju odločb precejšnje zaostanke, kljub okrepitvi ekipe. Na terenu so se ob izvajanju sistema pokazale številne stiske starejših ljudi in razsežnosti revščine. Centri za socialno delo imajo velike zaostanke, dodatno težavo pa predstavljata razvejan teren Dolenjske in Bele krajine ter pomanjkanje kadrov. Varuhinja je poudarila, da je Varuh državi priporočil več podpore za centre in čim prejšnjo vzpostavitev informacijskega sistema, saj odsotnost le-tega vidi kot ključno slabost obstoječega sistema dolgotrajne oskrbe. Velik problem je tudi pomanjkanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Ljudje sicer dobijo pravice, vendar storitev ni mogoče izvajati, zato se večina upravičencev odloči za denarni prejemek. Centri pa ne izvajajo nadzora nad tem, kako se pomoč dejansko izvaja. Sodelujoči so opozorili tudi na porast nasilja v družinah in medvrstniškega nasilja.

Varuhinjo je zanimalo tudi področje rejništva, kjer pa so pojasnili, da sicer dobro sodelujejo z rejniškimi družinami, da pa trenutno nimajo proste rejniške družine. Zato nameravajo pristopiti k promocijski akciji, da bi motivirali in pridobili nove družine. Varuhinja je predstavila tudi institut zagovorništva otrok in opozorila, da se na Dolenjskem ta možnost uporablja zelo redko, čeprav bo drugo leto že dvajset let od uvedbe zagovorništva otrok.

Na obisku policijske postaje Novo mesto je vodstvo varuhinji predstavilo poslanstvo, zahtevno delo ter varnostne razmere na območju. Na nekaterih področjih je statistično gledano zaznati izboljšanje – manj je premoženjskih kaznivih dejanj in manj mladostniške kriminalitete. Kljub temu pa ostajajo resni izzivi: nasilje v družini, socialna izključenost ter visoka pričakovanja javnosti glede hitrih rešitev. Več pozornosti namenjajo tudi zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Opozorili so tudi na migracijske tokove ter nevarnosti zaradi nepoznavanja terena, zlasti rek. Glede romske problematike so poudarili, da odprtih vprašanj ni mogoče rešiti brez odprave segregacije. Na srečanju je bilo večkrat poudarjeno, da se romski problematiki desetletja ni namenjalo dovolj sistemske pozornosti. »Policija ne more biti na vsaki njivi,« so izpostavili, ob tem pa opozorili, da so lahko tudi manjše škode za posameznike zelo pomembne. Po ocenah sogovornikov je stanje danes slabše kot pred dvema desetletjema. Opozorili so tudi na negativen vpliv okolja na otroke, ki lahko zelo zgodaj prevzamejo škodljiva prepričanja, ter na problem zgodnjih nosečnosti deklic. Policija temu področju namenja veliko pozornosti, a sogovorniki so bili enotni, da teh izzivov ne more reševati sama. Ob tem pa ocenjujejo, da Romi danes bolj spoštujejo prometne predpise. Kljub zahtevnim razmeram pa ostaja jasno sporočilo: rešitve so možne – z intenzivnim delom na terenu, sistematičnim pristopom in sodelovanjem vseh deležnikov ter ustrezno koordinacijo njihovega dela.

Na srečanju z županom Novega mesta Gregorjem Macedonijem je bilo govora tudi o učinkih t.i. Šutarjevega zakona. Varuhinja je pojasnila, kako vidi dolgoletne težave na področju nereševanja romske problematike ter pomen, zakaj je bilo potrebno, da je Varuh na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti, kjer je ustavno sodišče nato pritrdilo argumentom Varuha glede zadržanja izvajanja 8. člena tega zakona. Kot je v javnosti večkrat pojasnila, država lahko počaka s poseganjem v življenjski minimum ljudi do njegove dokončne odločitve, potrebe socialno ogroženih pa ne morejo čakati. Z županom sta se strinjala, da so institucije v državi v preteklosti naredile premalo za reševanje teh težav. Zagotovo pa bodo ostali različni pogledi in pristopi za reševanje teh težav. Za reševanje romske problematike je nujno bistveno tesnejše sodelovanje vseh institucij. Varuhinja je opozorila tudi na problematiko getoizacije romskih naselij, ki jo je treba ustrezno nasloviti, ob tem pa je spomnila, da Romi, ki so končali šolo in so delovano aktivni večinoma zapustijo romsko naselje.

Današnji obisk je varuhinja zaključila z ogledom Večnamenskega romskega centra Brezje Žabjak (VNRC Novo mesto). Direktor Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto (RIC) Gregor Sepaher, ki v centru deluje s svojimi programi, je s sodelavci prostovoljci prestavil delovanje centra, ki je enotna vstopna točka za Rome, romski aktivator pa povezovalni člen tako med institucijami kot vsebinami na področju lokalne uprave, sociale, zaposlovanja, izobraževanja, kulture, enakih možnosti in zdravja. Varuhinja si je nato ogledala tudi naselje, kjer se je seznanila s stanjem, kako živijo Romi, kakšne so dejanske razmere in tamkajšnji vrtec.

Varuhinja s sodelavci mesečno posluje zunaj sedeža; to pomeni, da obišče določen predel Slovenije. Ob tej priložnosti se lahko posamezniki, ki so se predhodno prijavili na pogovor, srečajo z varuhinjo in namestniki ter jim predstavijo svoje težave. Obiski na terenu ostajajo ključni za razumevanje dejanskih razmer in iskanje konkretnih rešitev za ljudi.