“Ustavno pravico do pitne vode moramo enotno urediti na nacionalni ravni, da jo zagotovimo v vsakdanjem življenju vseh prebivalcev Slovenije,” je v svojem nagovoru na Blejskem vodnem forumu (Bled Water Forum) dejala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. Pravica do vode je namreč neločljivo povezana s pravicami do življenja, dostojanstva in zdravja.

Varuhinja je na dogodku z naslovom Voda in modro gospodarstvo - nove vodne strategije poudarila, da je varstvo okolja neločljivo povezano z varovanjem temeljnih človekovih pravic. “Slovenija je ena redkih držav, ki je pravico do pitne vode leta 2016 zapisala v svoji ustavi. Člen 70.a jasno navaja, da ima vsakdo pravico do pitne vode; da so vodni viri javno dobro v upravljanju države in da voda za oskrbo prebivalstva ni tržno blago. Na to smo lahko ponosni. Vendar pa nas ta ustavna zaveza tudi zavezuje, da naredimo več, kot smo storili doslej,” je dejala.

Ustavna pravica do pitne vode ne sme ostati simbolična, ampak jo je treba učinkovito izvajati v praksi, saj sama ustavna določba ne more napolniti kozarca z vodo. “Rok za uskladitev slovenske zakonodaje s to ustavno pravico je potekel že pred leti, vendar še vedno čakamo na celovite rešitve, ki bi zagotovile njeno izvajanje v praksi, – v vsakem mestu, vasi in gospodinjstvu. Dokler to ne bo doseženo, pravica do pitne vode ostaja odvisna od lokacije ljudi, socialnih okoliščin in odločitev lokalnih oblasti,” je opozorila dr. Drenik Bavdek. Dodala je, da institucija Varuha človekovih pravic (Varuh) že dolgo opozarja, da številni ljudje v Sloveniji že vrsto let nimajo zanesljivega dostopa do varne pitne vode. “Kadarkoli naletimo na takšne primere, imamo opravka s kršitvijo človekovega dostojanstva in ne s tehničnim ali občinskim vprašanjem. Ugotovili smo tudi, da takšne situacije lahko kršijo načelo enakosti pred zakonom in enako obravnavo državljanov,” je pojasnila. Zavzela se je za enotno ureditev pravice do pitne vode na nacionalni ravni, namesto da vsaka občina samostojno določa pogoje, pod katerimi se lahko prekine oskrba s pitno vodo, kot je to v veljavi danes.

“Voda je lahko vir inovacij in zelenih delovnih mest, a modro gospodarstvo vode ne sme zreducirati zgolj na še eno surovino ali priložnost za dobiček. Voda je predvsem javno dobro, skupna odgovornost in temeljna človekova pravica; šele nato gospodarski vir,” je zaključila varuhinja človekovih pravic.