Ustanovna seja Sveta varuhinje za človekove pravice
Svet varuhinje za človekove pravice se je danes sestal na ustanovni seji v mandatu varuhinje dr. Simone Drenik Bavdek, sicer pa je začel z delom v svojem tretjem mandatu. Članice in člani Sveta so se seznanili s pravnimi podlagami za njegovo delovanje, obravnavali osnutek programa dela ter določili vsebinske usmeritve in način dela v prihodnjih letih.
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je ob začetku seje poudarila pomen strokovnega dialoga in sodelovanja pri soočanju z vse bolj kompleksnimi izzivi na področju človekovih pravic.
»Človekove pravice so temelj demokratične družbe, njihovo učinkovito varstvo pa zahteva odprt dialog, strokovnost in pripravljenost iskati rešitve tudi pri najzahtevnejših sistemskih vprašanjih. Verjamem, da bo Svet, ki deluje po načelu strokovne avtonomije, s svojim interdisciplinarnim znanjem pomembno prispeval k prepoznavanju izzivov, oblikovanju rešitev ter krepitvi kulture človekovih pravic v Sloveniji,« je poudarila varuhinja.
Svet varuhinje za človekove pravice je strokovno posvetovalno telo varuhinje, ustanovljeno na podlagi 50.a člena Zakona o Varuhu človekovih pravic. Njegovo delo podrobneje ureja Poslovnik Sveta varuhinje za človekove pravice. Svet združuje predstavnike znanosti, civilne družbe in državnih organov ter s svojim interdisciplinarnim znanjem prispeva k obravnavi pomembnih sistemskih vprašanj, oblikovanju strokovnih mnenj, pobud in priporočil ter usmeritev za delo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.
Varuhinja je ob tem predstavila tudi razvoj institucije Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki od leta 1995 kot neodvisen in samostojen državni organ varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg obravnave pobud posameznikov institucija opravlja tudi številne posebne naloge, med drugim izvaja naloge Državnega preventivnega mehanizma, zagovorništvo otrok ter prek Centra za človekove pravice raziskovalne, izobraževalne in promocijske dejavnosti. Od leta 2021 ima institucija status A nacionalne institucije za človekove pravice po Pariških načelih, junija letos pa je dobila podaljšanje akreditacije za nadaljnjih pet let.
Na prvi seji so članice in člani obravnavali tudi okvirni program dela za obdobje 2026–2028. Svet se bo praviloma sestal na štirih vsebinsko usmerjenih sejah letno, na katerih bo pripravljal strokovna mnenja in stališča o pomembnih sistemskih vprašanjih, oblikoval usmeritve za delo varuhinje ter spremljal uresničevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju človekovih pravic.
V prihodnjem obdobju bo Svet posebno pozornost namenil varstvu pravic otrok, enakosti in prepovedi diskriminacije, pravni državi, pravicam starejših in dolgotrajni oskrbi, vplivu podnebnih sprememb na človekove pravice, spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu, izzivom, ki jih za človekove pravice prinaša razvoj umetne inteligence, in človekovim pravicam v zdravstvu. Ob pomembnih jubilejih leta 2028 je predvidena tudi priprava skupne publikacije Varuha in Sveta o sodobnih izzivih varstva človekovih pravic in pravne države.
V razpravi so člani sveta pozdravili predlagane vsebine ter predlagali še nekatere druge pomembne teme, ki bi jih bilo po njihovem mnenju primerno obravnavati v okviru Sveta varuhinje. Med drugim so izpostavili potrebo po razpravah na področju invalidov (po načelu nič o invalidih brez invalidov), dostojnem pokopu žrtev povojnih pobojev in implementaciji nedavno sprejetega Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč ter verski svobodi. Posebej so izpostavili tudi pomen deinstitucionalizacije in strpne družbe. Na seji so članice in člani soglasno oblikovali tudi izhodišča glede načina dela, dinamike sej in vsebinskih poudarkov prihodnjih srečanj.
Varuhinja je predstavila tudi postopek oblikovanja tretjega sklica Sveta. Na javni poziv se je prijavilo 19 kandidatov, pri izboru članic in članov pa so bila poleg zakonskih določb upoštevana merila uravnotežene zastopanosti različnih strokovnih področij. Sestava Sveta še ni popolna, saj se čaka na imenovanje dveh predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ki se bosta po imenovanju vključila v njegovo delo.
Svet varuhinje za človekove pravice v tretjem mandatu vodi predsednik Sveta in namestnik varuhinje Miha Horvat, sestavljajo pa ga še:
- predstavniki civilne družbe: dr. Zdenka ČebašekTravnik (nekdanja varuhinja, zdravnica, specialistka psihiatrije, društvo Spominčica), dr. Simona Gerenčer (Združenje gluhoslepih Dlan, društvo TAKTI), Polona Kovač Javh (Društvo Ključ), Elena Lunder (Focus), Vlasta Nussdorfer (nekdanja varuhinja, državna tožilka, pravnica, Društvo Beli obroč), Anja Tekavčič (predstavnica CSD), dr. Sebastjan Valentan (področje odnosov med državo in Cerkvijo ter verskimi skupnostmi),
- predstavniki znanosti: dr. Sara Ahlin Doljak, dr. Suzana Kraljić, prof. dr. Ernest Petrič in
- predstavniki drugih državnih organov: mag. Jelena Aleksić (predstavnica Zagovornika načela enakosti), Alenka Jerše (predstavnica Informacijskega pooblaščenca), Nataša Voršič (predstavnica Državnega zbora) in mag. Nuša Zupanec (predstavnica Državnega sveta). Dva člana Sveta, ki ju varuhinja imenuje na predlog Vlade Republike Slovenije, še nista bila imenovana, saj vlada še ni posredovala predloga – po njunem imenovanju bo deloval v polni sestavi.
Sekretarka Sveta je tudi v tej sestavi dr. Kornelija Marzel.
Članice in člani Sveta s svojim strokovnim znanjem s področij prava, človekovih pravic, zdravstva, socialnega varstva, mednarodnega prava, visokega šolstva, enakosti, varstva osebnih podatkov in delovanja civilne družbe prispevajo k iskanju rešitev za učinkovitejše varovanje in spodbujanje človekovih pravic v Sloveniji.
Nazaj 
