Varuhinja človekovih pravicah dr. Simona Drenik Bavdek opozarja, da je predlagana sprememba Zakona o lokalnih volitvah sporna z vidika skladnosti z predmetom in namenom Konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni.

Varuh človekovih pravic (Varuh) redno spremlja vprašanje volilne pravice kot del področja zbiranja in združevanja ter upravljanja javnih zadev. Najprej ponovno opozarja, da hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države.

Varuh meni, da obrazložitev, da se ta zakon sprejema po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevno spremembo zakona, ne vzdrži. Predlagani odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav na lokalnih volitvah vpliva na aktivno volilno pravico preko 100.000 prebivalcev Slovenije, kar je že glede na obseg posledic zahtevno vprašanje. Očitno je tudi, da predlagatelji nesodelovanja tujcev tretjih držav s stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah niso obrazložili oziroma predstavili ustavnopravne obrazložitve in skladnosti predloga z mednarodno pravnimi standardi. To se kaže tudi v odsotnosti obvezne primerjalne prakse primerljivih držav v zvezi s tem. Posebej zaskrbljujoče je, da se novela zakona sprejema brez obrazložitve razlogov, ki bi utemeljevali nenaden odvzem volilne pravice določene skupine prebivalstva.

Ob vprašanjih, ali je predlagana ureditev skladna z ustavo ali ustavno sporna, ali gre za posredno ali neposredno diskriminacijo in poseganje v že pridobljene pravice, ali je ureditev skladna z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Evropsko listina lokalne samouprave, varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek posebej opozarja še na Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni (EST no. 144). Slovenija je to konvencijo podpisala 23. novembra 2006. Čeprav je Slovenija do sedaj še ni ratificirala, od njenega podpisa tudi ni odstopila. Po mnenju Varuha je predlog spremembe Zakona o lokalnih volitvah lahko v neskladju s predmetom in namenom omenjene konvencije Sveta Evrope, saj spreminja s konvencijo skladno obstoječo ureditev.

Konvencija Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni namreč v 6. členu določa naslednje:

»1. Vsaka pogodbenica se v skladu z določbami prvega odstavka 9. člena zavezuje, da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi.

2. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da namerava omejiti uporabo prvega odstavka samo na pravico voliti.«

In nadalje v 7. členu še: »Vsaka pogodbenica lahko enostransko ali z dvostranskim ali večstranskim sporazumom določi, da je zahteva o prebivanju iz 6. člena izpolnjena že s krajšim obdobjem prebivanja.«

Kaj to pomeni? Skladno z 18. členom Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb podpis mednarodne pogodbe državo podpisnico zavezuje, da se vzdrži dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen mednarodne pogodbe, če je podpisala mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe. »Pri Varuhu se sprašujemo, ali namerava Slovenija odstopiti od podpisa te konvencije in to brez vsakršne razprave. V obrazložitvi pa Konvencija Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni pravne posledice spremembe zakonodaje glede statusa konvencije v Sloveniji sploh niso omenjeni,« opozarja varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek.

Po mnenju Varuha bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, potrebno narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov, ki zavezujejo Slovenijo. Predstavljeni pomisleki kažejo vsaj to, da predlagana sprememba ni tako enostavna, da bi opravičevala skrajšan postopek, zato Varuh poziva k dodatnim razmislekom.

Dodatno pojasnilo k zgoraj zapisanemu:

"Varuhinja za zdaj ni zasledila prepričljive ustavno pravne oz. mednarodno pravne argumentacije, ki bi upravičevala vložitev zahteve za oceno ustavnosti omenjene določbe zakona. Pri tem varuhinja opozarja, da je treba izhajati predvsem iz določb 3., 3a., 13. in 43.člena Ustave RS, ostali členi pa so subsidiarnega pomena. Z mednarodno pravnega vidika pa je edini dokument, ki neposredno opredeljuje pravico tujcev voliti na volitvah lokalnih oblasti, Konvencija Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Ta bi lahko Slovenijo neposredno pravno zavezovala, če bi bila Slovenija njena pogodbenica. Zakaj se nobena vlada v 20ih letih ni odločila za njeno ratifikacijo, pa varuhinja ne želi ugibati.

Varuhinja sicer ponovno poudarja, da je predlagana sprememba lahko v neskladju s predmetom in namenom omenjene Konvencije in da bi bilo potrebno narediti že v fazi predloga zakona tudi celovito oceno vplivov na človekove pravice z vidika Ustave in mednarodnih standardov. Skrajšani postopek o tako kompleksne vprašanju tudi znižuje raven pravne države. Varuhinja se hkrati tudi pridružuje opozorilom predsednice Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, predvsem z vidika spoštovanja načela stabilnosti volilnega prava, opredeljenega v Kodeksu dobre prakse v volilnih zadevah, da naj se v zadnjem letu pred volitvami volilna zakonodaja o pomembnih vprašanjih, ne bi spreminjala."