Včeraj se je na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku zaključilo 19. zasedanje Konference držav pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov (COSP19), ki je potekalo od 9. do 11. junija 2026. Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije dr. Simona Drenik Bavdek je na konferenci sodelovala kot predstavnica institucije Varuha in Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). Slovenija je bila potrjena, da v letu 2027 predseduje konferenci COSP20.

COSP19 je obeleževal 20. obletnico sprejetja Konvencije o pravicah invalidov (CRPD) pod naslovom »CRPD at 20: Celebrating and consolidating achievements and shaping the next phase of implementation in a changing world.« Zasedanje je povezalo predstavnike držav, OZN, civilne družbe in organizacij oseb z oviranostmi z vsega sveta. V ospredju letošnjih razprav so bile vsebine s področja preprečevanja izkoriščanja, nasilja in zlorab, krepitev sistemov oskrbe in podpore za samostojno življenje in vključevanje v skupnost ter izboljševanje dostopnega državljanskega udejstvovanja, voditeljstva in politične zastopanosti invalidov.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je 10. junija 2026 v okviru COSP19 na sedežu OZN pripravil tudi stranski dogodek z naslovom »Deinstitutionalisation under the CRPD: Perspectives and Practice.« Dogodek je potekal v soorganizaciji s Švedskim inštitutom za človekove pravice, Nemškim inštitutom za človekove pravice in ukrajinskim parlamentarnim komisarjem za človekove pravice, v sodelovanju s Stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri OZN. Varuh je dogodek organiziral v okviru vodenja Delovne skupine Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) za Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo vodi predstavnica Varuha.

Razpravo je moderirala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. V razpravi je poudarila, da je pravica oseb z oviranostmi do neodvisnega življenja in vključenosti v skupnost, kot jo zagotavlja 19. člen Konvencije o pravicah invalidov, eno osrednjih vprašanj učinkovitega uresničevanja konvencije. »Deinstitucionalizacija je ključni del te pravice in zahteva prehod od institucionalnih oblik oskrbe k podpori v skupnosti, ki temelji na človekovih pravicah, izbiri, avtonomiji in vključevanju.« Na dogodku so tudi sodelovali:

• Jerneja Turin (predsednica delovne skupine ENNHRI za CRPD): »Preliminarne ugotovitve raziskave iz 18 evropskih držav kažejo, da kljub strategijam, reformam in pravnim zavezam ostajajo vrzeli pri dejanskem dostopu do podpore v skupnosti. Deinstitucionalizacija mora pomeniti resnično izbiro, ustrezno podporo in nadzor oseb z oviranostmi nad lastnim življenjem.«

• Natalia Guala Beathyate (članica Odbora OZN za pravice invalidov): »Institucionalizacija je v nasprotju s konvencijo. Države morajo zagotoviti prehod v življenje v skupnosti.«

• Fredrik Malmberg in Ola Linder (švedski inštitut za človekove pravice): Opozorila sta, da »tudi države z dolgo tradicijo deinstitucionalizacije niso odporne proti tveganju nazadovanja in rešitvam, ki vključujejo prisilo, nadzor in omejevanje svobode«.

• Jana Offergeld (Nemški inštitut za človekove pravice): »Kljub reformam v Nemčiji obstajajo ovire pri financiranju, dostopu do storitev in zagotavljanju dostopnih stanovanj«.

• Olena Kolobrodova (Ukrajinski parlamentarni komisar za človekove pravice): »Zaradi vojne v Ukrajini se je povečalo število oseb z oviranostmi povečalo, lokalne skupnosti pa so soočene z velikimi finančnimi, infrastrukturnimi in kadrovskimi omejitvami pri zagotavljanju socialnih storitev«.

• Nadia Hadad (podpredsednica Evropskega foruma invalidov in sopredsedujoča upravnemu odboru Evropske mreže za neodvisno življenje): »Neodvisno življenje ni posamezna storitev, temveč zahteva celovito preobrazbo družbe«.

• Catherinne Pedreros (Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice): »Institucionalizacija pogosto povzroča dolgotrajne kršitve pravic, nasilje, zanemarjanje in izolacijo«.

Posnetek dogodka: https://webtv.un.org/en/asset/k1w/k1wa54exer

V okviru zasedanja COSP19 je varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek nastopila tudi v splošni razpravi, kjer je poudarila pomen neodvisnega spremljanja uresničevanja Konvencije ter vlogo nacionalnih institucij za človekove pravice. Kot je poudarila v nagovoru, neodvisno spremljanje ni zgolj formalna zahteva, temveč bistveno jamstvo za odgovornost in učinkovito izvajanje Konvencije o pravicah invalidov. Poudarila je tudi, da je Konvencija v zadnjih 20 letih temeljito spremenila razumevanje invalidnosti oz. oseb z oviranostmi - iz medicinskega in socialnovarstvenega vprašanja je uveljavila vidik človekovih pravic, enakosti in dostojanstva.

COSP19 je pokazal, da je prehod od standardov k praksi še naprej ena ključnih nalog držav pogodbenic Konvencije. Uresničevanje 19. člena Konvencije zahteva:

• sistemske spremembe,

• trajno politično zavezanost,

• sodelovanje oseb z oviranostmi in njihovih organizacij in

• neodvisno spremljanje, ki pokaže, ali reforme v resnici izboljšujejo življenje ljudi.

Zasedanje je potrdilo, da Konvencija o pravicah invalidov v zadnjih dveh desetletjih bistveno spremenila razumevanje invalidnosti, a da še vedno obstajajo pomembne vrzeli med pravnimi zavezami in dejanskim življenjem oseb z oviranostmi.

Ob zaključku zasedanja je bila Slovenija potrjena, da naslednje leto predseduje konferenci COSP20. Varuhinja dr. Drenik Bavdek je izrazila zadovoljstvo, da bo Slovenija prihodnje leto vodila globalni dialog o tej pomembni temi, ob tem pa izrazila upanje, da bo do takrat Slovenija tudi na nacionalni ravni poskrbela za dosledno uresničevanje Konvencije, zlasti z vzpostavitvijo neodvisnega nadzornega mehanizma, kot ga predvideva 33. člen Konvencije. Varuh si že leta prizadeva, da bi bil ta umeščen v mandat Varuha človekovih pravic kot neodvisne nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic, skladno z zahtevami Konvencije in mednarodnimi standardi.

Več o COSP19: https://social.desa.un.org/cosp/19th-session in https://indico.un.org/event/1022601/.