»Enakopravno vključevanje gluhoslepih v družbo v vseh življenjskih obdobjih je rana, ki jo kot družba celimo prepočasi. Še vedno prepogosto govorimo o prilagoditvah kot o posebni ugodnosti, namesto da bi jih razumeli kot pogoj za enakost,« je varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek poudarila v svojem nagovoru na današnji mednarodni strokovni konferenci o tolmačenju za osebe z gluhoslepoto. Konferenco organizirata Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN in Združenje tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL.

Varuhinja ocenjuje, da je področje gluhoslepote v slovenski družbi še vedno precej slabo znano, čeprav močno vpliva na življenje gluhoslepih tako pri komunikaciji z okolico kot tudi v intelektualnem smislu. Zato gluhoslepi težje uveljavljajo svoje pravice in pogosto ostajajo med najbolj spregledanimi člani naše družbe. »V juniju, mesecu gluhoslepih, moramo še bolj glasno kot sicer opozarjati na pomen dostopne komunikacije, samostojnosti in enakopravnega vključevanja oseb z gluhoslepoto v vse sfere družbenega življenja,« je dejala. Izrazila je upanje, da bo konferenca spodbudila nadaljnje sistemske spremembe na tem področju, ki bodo vsem gluhoslepim zagotovile ustrezno podporo ter dostop do storitev in pomoči. »Potrebujemo tesno sodelovanje uporabnikov, strokovnjakov, organizacij in odločevalcev. Potrebujemo tudi ustrezno podporo storitev tolmačenja za osebe z gluhoslepoto,« je dejala.

Konference se je udeležila tudi dr. Sanja Tarczay, predsednica Svetovne organizacije gluhoslepih, ki je opisala prizadevanja na področju zagotavljanja pravic gluhoslepih po svetu. "Danes gluhoslepi imamo svoj prostor pod soncem – lani smo uspeli doseči razglasitev mednarodnega dneva gluhoslepih in Slovenija je bila ena od 99 držav, ki je pristopila k podpisu," je povedala. Poudarila je, da nas na tem področju čaka še veliko dela, saj številne države po svetu gluhoslepim ne zagotavljajo nobene storitve podpore pri vključevanju v družbo. 

Slovenija je sicer na tem področju v zadnjih letih naredila pomembne korake. Leta 2021 je bil jezik gluhoslepih vpisan v Ustavo Republike Slovenije, lani pa je bil sprejet Zakon o uporabi jezika gluhoslepih. Pri tem so pomembno vlogo odigrali številni posameznice in posamezniki ter organizacije, zlasti Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN in njegova sekretarka, dr. Simona Gerenčer. »S to potezo smo uporabnike jezika gluhoslepih prepoznali kot skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom. Jezik je namreč neločljivo povezan z osebno identiteto, dostojanstvom, s kulturno pripadnostjo in svobodo izražanja,« je dejala dr. Drenik Bavdek in ponovno opozorila, da je uporaba jezika temeljna človekova pravica. Mednarodni dokumenti, od Splošne deklaracije človekovih pravic do Konvencije o pravicah invalidov, jasno določajo obveznost držav, da zagotovijo dostop do ustreznih oblik komunikacije, tolmačenja in vključujočega izobraževanja – za vse. Dostopna komunikacija je namreč predpogoj za uresničevanje drugih človekovih pravic, kot so pravice do izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaposlitve, sodelovanja v javnem življenju ali dostopa do pravnega varstva.

»Toda vpis v ustavo in sprejetje zakona sta šele temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic teh oseb na vseh družbenih ravneh – posebej na področjih komunikacije, izobraževanja in zaposlovanja. Pravi preizkus vsake družbe je, kako človekove pravice uresničuje v praksi. Pred vsemi nami je še veliko dela,« je napovedala varuhinja človekovih pravic. Gluhoslepim moramo po njenih besedah zagotoviti dostopne javne storitve, ustrezno število usposobljenih tolmačev, pravočasno podporo družinam, dostopno izobraževanje, zaposlitvene možnosti in okolje, v katerem ljudem ni treba nenehno dokazovati, da imajo pravico biti vključeni.

Varuh človekovih pravic (Varuh) se trudi v okviru svojih pristojnosti gluhoslepim nuditi podporo in pomoč predvsem pri urejanju njihovega položaja na področju zakonodajnih rešitev in ozaveščanju javnosti o težavah, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Varuhinja je na konferenci obljubila, da bo institucija Varuha gluhoslepe še naprej podpirala pri prizadevanjih za dostopnost, enakopravnost in spoštovanje njihovega dostojanstva.

Dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN

Dr. Sanja Tarczay, predsednica Svetovne organizacije gluhoslepih – organizatorji so poskrbeli za dostopnost konference s simultanim tolmačenjem iz angleškega v slovenski jezik, v slovenski znakovni jezik, mednarodne kretnje in jezik gluhoslepih.

Simultano tolmačenje v jezik gluhoslepih

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek in dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN