Evropska komisija je 17. julija objavila Poročilo o stanju pravne države v Evropski uniji za leto 2026, ki ocenjuje napredek glede na priporočila iz poročila za leto 2025 in obravnava razvoj dogodkov v obdobju do priprave poročila, zlasti v letu 2025 in prvi polovici leta 2026. Gre za sedmo v nizu letnih poročil, ki jih pripravlja od leta 2020. V okviru priprave poročila je opravila tudi pogovor s predstavniki Varuha človekovih pravic.

V poglavju o Sloveniji Evropska komisija ugotavlja, da so bile na področju pravosodja izvedene pomembne reforme za krepitev neodvisnosti sodstva, prenovljen disciplinski okvir za sodnike, reformirana mreža sodišč ter nadaljevana digitalizacija sodstva. Kljub temu ostajajo izzivi glede trajanja sodnih postopkov in naraščanja sodnih zaostankov, zlasti pri upravnih zadevah in v primerih, ki zadevajo pranje denarja in korupcijo.

Na področju preprečevanja korupcije Komisija izpostavlja nadaljnje izvajanje nacionalne strategije, opozarja pa tudi na omejen napredek pri preiskovanju in pregonu korupcije ter na vztrajne izzive pri delu Komisije za preprečevanje korupcije, vključno s poskusi spodkopavanja njene verodostojnosti. Poročilo izpostavlja poenotenje pravil glede nasprotja interesov za javne uslužbence in hkrati opozarja na nizko raven poročanja o lobističnih stikih ter na korupcijska tveganja pri velikih infrastrukturnih projektih in v zdravstvenem sektorju. Komisija Sloveniji priporoča, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev stalnih rezultatov glede preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v primerih kaznivih dejanj korupcije, vključno s primeri na visoki ravni.

Na področju medijev Komisija ugotavlja napredek pri financiranju in preglednosti, hkrati pa opozarja na še vedno koncentriran medijski trg in težke delovne razmere novinarjev. Komisija izpostavlja tudi sprejetje nove zakonodaje za zaščito pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP), pri čemer ugotavlja, da izzivi na tem področju ostajajo do njene dejanske uveljavitve v praksi. Komisija Sloveniji priporoča, naj še razširi nabor razpoložljivih zaščitnih ukrepov za izboljšanje zaščite novinarjev ob upoštevanju evropskih standardov.

Poročilo ugotavlja tudi, da je Varuh človekovih pravic še naprej obravnaval veliko število pobud ter da okolje za delovanje organizacij civilne družbe ostaja ugodno. Varuh v okviru svojih pristojnosti redno sodeluje pri spremljanju stanja pravne države in človekovih pravic ter pri mednarodnem poročanju na tem področju. Tudi letos je pripravil nacionalni prispevek za letno poročilo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) o stanju vladavine prava v Evropski uniji. V njem je med drugim opozoril na pritiske in nadlegovanje, ki so jim v javni razpravi izpostavljene neodvisne institucije in organizacije civilne družbe, ter oblastem priporočil, naj okrepijo njihovo varstvo pred takšnimi ravnanji. Več o svojem nacionalnem prispevku bo Varuh objavil v naslednjih dneh.