Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) je objavila Poročilo o stanju pravne države v Evropi 2026. Poročilo temelji na ugotovitvah nacionalnih institucij za človekove pravice in prinaša pregled ključnih izzivov na področjih njihove neodvisnosti in učinkovitosti, delovanja civilne družbe, dezinformacij, zakonodajnih postopkov ter drugih sistemskih vprašanj, povezanih s človekovimi pravicami in pravno državo. Poročilo dopolnjuje junija objavljeno poročilo ENNHRI o stanju pravne države v Evropski uniji, saj na enaki metodologiji in vsebinski zasnovi prinaša še širši evropski pregled, ki vključuje tudi države zunaj Evropske unije.

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek ob tem poudarja, da »Varuh v okviru svojih pristojnosti redno spremlja stanje pravne države in človekovih pravic ter sodeluje pri mednarodnem poročanju na tem področju. Tudi letos je pripravil slovenski nacionalni prispevek za navedeni poročili ENNHRI, v katerem je predstavil ključne ugotovitve svojega dela ter pristojnim državnim in evropskim organom podal priporočila za krepitev pravne države in varstva človekovih pravic.«

Neodvisne institucije potrebujejo ustrezne pogoje za učinkovito delo

Slovenski prispevek izpostavlja pomen pravočasnih, preglednih in na strokovnih merilih temelječih postopkov imenovanja vodstev neodvisnih institucij. Varuh je bil od 24. februarja 2025 do imenovanja varuhinje dr. Simone Drenik Bavdek 3. februarja 2026 skoraj leto dni brez predstojnika s polnimi pooblastili. Kljub temu je institucija v tem obdobju izkazala visoko stopnjo odpornosti in nemoteno opravljala svoje temeljne zakonske naloge.

Varuh hkrati ponovno opozarja na pomanjkljivo odzivanje pristojnih organov na njegova priporočila. Več kot 100 priporočil iz preteklih let ostaja neuresničenih, čeprav so še vedno aktualna, nekatera pa se ponavljajo že več let. Posebej skrb vzbuja, da se veliko število neuresničenih priporočil nanaša na pravice različnih ranljivih skupin.

V letu 2025 je Varuh obravnaval več kot 6500 zadev, kar je 3,64 odstotka več kot leto prej. Med njimi je bilo 3681 pobud posameznikov. V 207 utemeljenih pobudah je ugotovil 238 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma drugih nepravilnosti. Podatki potrjujejo pomen neodvisne, učinkovite ter kadrovsko in finančno ustrezno podprte institucije, ki lahko pravočasno obravnava pobude posameznikov in opozarja na sistemske pomanjkljivosti.

Varuh zato priporoča pravočasne, pregledne in depolitizirane postopke imenovanja, zagotavljanje ustreznih finančnih, kadrovskih in tehničnih virov ter vzpostavitev strukturiranega in konstruktivnega spremljanja uresničevanja njegovih priporočil na državni, regionalni in lokalni ravni.

Pritiski na civilno družbo in zagovornike človekovih pravic

Varuh v nacionalnem prispevku ocenjuje, da okolje za delovanje organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic v Sloveniji ostaja pretežno odprto, vendar se pojavljajo ponavljajoči se pritiski, ki pomenijo opozorilni znak morebitnega oženja prostora njihovega delovanja.

Med njimi so vse bolj polarizirana javna razprava, sovražna retorika, spletno nadlegovanje, poskusi diskreditacije, pritiski ob protestih in zloraba pravnih postopkov za omejevanje javnega udejstvovanja. Takšnim pritiskom so lahko še posebej izpostavljeni zagovornice in zagovorniki človekovih pravic, ki delujejo na področjih preprečevanja korupcije, odgovornosti oblasti, migracij, varstva manjšin in Romov, okolja, enakosti spolov, reproduktivnih pravic ter pravic oseb LGBTQ+.

Varuh opozarja tudi na pomen varovanja neodvisnih nadzornih institucij pred neutemeljenimi napadi in pritiski, kadar izvajajo svoje ustavne in zakonske pristojnosti. Kritična javna razprava je sestavni del demokratične družbe, vendar lahko prikazovanje strokovnih in nadzornih dejanj neodvisnih institucij kot politično motiviranih spodkopava zaupanje javnosti v njihovo vlogo ter zmanjšuje učinkovitost sistema zavor in ravnovesij.

Državne organe zato poziva, naj zagotovijo učinkovite mehanizme varstva pred nadlegovanjem, grožnjami in zlorabo sodnih postopkov, dosledno izvajajo evropske standarde za preprečevanje strateških tožb zoper sodelovanje javnosti – tako imenovanih tožb SLAPP – ter se vzdržijo retorike, ki lahko zmanjšuje legitimnost delovanja civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih institucij.

Zakonodaja mora nastajati pregledno in vključujoče

Pomemben del slovenskega prispevka je namenjen zakonodajnim postopkom. Varuh ugotavlja, da so bili v letu 2025 in na začetku leta 2026 nekateri politično in družbeno občutljivi predpisi sprejeti po nujnem ali skrajšanem postopku, kar je omejilo možnosti za strokovno presojo, javno razpravo in učinkovito vključevanje zainteresiranih skupin.

Čeprav formalni mehanizmi javnega posvetovanja obstajajo, so (tudi kadar ne gre za nujne ali skrajšane postopke) roki pogosto prekratki za pripravo kakovostnih in z dokazi podprtih prispevkov. Prav tako ni dovolj sistematično zagotovljeno ciljno vključevanje skupin, na katere bo posamezni predpis neposredno vplival. To lahko posebej prizadene ranljive skupine, ki imajo že sicer manj možnosti za sodelovanje v postopkih odločanja.

Varuh zato priporoča, naj Vlada in ministrstva pri pripravi predpisov delujejo pregledno in skladno z načeli dobrega upravljanja. Posameznike, institucije in organizacije, na katere se bo predpis neposredno nanašal, je treba vključiti že pred začetkom splošne javne obravnave. Za pripravo pripomb mora biti zagotovljen primeren čas, uporaba nujnih zakonodajnih postopkov pa mora biti omejena na izjemne in ustrezno utemeljene primere.

Varuh se zavzema tudi za sistematično presojo vplivov predlaganih predpisov na človekove pravice kot obvezni sestavni del zakonodajnega postopka

Dolgotrajni postopki in izvrševanje sodnih odločb

Varuh še naprej prejema številne pobude posameznikov zaradi predolgega trajanja sodnih in izvršilnih postopkov. Čeprav statistični podatki na nekaterih področjih kažejo izboljšanje, posamezni primeri še vedno razkrivajo postopke, ki trajajo nerazumno dolgo in posegajo v pravico do sojenja v razumnem roku ter zmanjšujejo pravno varnost.

Posebej problematične so lahko zamude v izvršilnih postopkih, saj posameznik tudi po uspešno končanem sodnem postopku dolgo čaka na dejansko izvršitev sodne odločbe. Varuh opozarja tudi na zamude oziroma pomanjkljivosti pri izvrševanju odločitev Ustavnega sodišča in drugih zavezujočih sodnih odločb. Neizvrševanje sodnih odločb zmanjšuje zaupanje v pravno državo ter posega v načelo delitve oblasti in pravico do učinkovitega sodnega varstva.

Izzivi ostajajo tudi pri dostopu socialno šibkejših posameznikov do pravnega varstva, zlasti zaradi zapletenosti postopkov, težav pri dostopu do brezplačne pravne pomoči in finančnega bremena sodnih stroškov.

Varuh pristojnim organom priporoča sprejetje sistemskih ukrepov za skrajšanje sodnih in izvršilnih postopkov, zagotovitev ustreznih kadrovskih in finančnih virov sodiščem ter vzpostavitev učinkovitega spremljanja izvrševanja odločitev Ustavnega sodišča in drugih zavezujočih sodnih odločb.

Poročilo kot podlaga za nadaljnje ukrepanje

Poročanje nacionalnih institucij za človekove pravice omogoča neodvisen vpogled v dejansko stanje pravne države in varstva človekovih pravic v posameznih državah. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek pričakuje, da bodo ugotovitve in priporočila iz slovenskega nacionalnega prispevka podlaga za nadaljnji dialog z Državnim zborom, Vlado, ministrstvi, pravosodnimi organi, lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe.

Celoten slovenski nacionalni prispevek je dostopen na spletni strani ENNHRI.

Poročilo ENNHRI o stanju pravne države v Evropski uniji 2026 je dostopno na tej povezavi. 

Poročilo ENNHRI o stanju pravne države v Evropi 2026 je dostopno na tej povezavi.