Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije je sprejel zaključna priporočila Sloveniji po obravnavi združenega 12. do 14. periodičnega poročila Republike Slovenije o izvajanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.

Obravnava Slovenije je potekala 15. in 16. aprila 2026 v Ženevi, Odbor pa je zaključna priporočila sprejel 27. aprila 2026. Varuh je v postopku sodeloval s svojim t. i. alternativnim poročilom, s katerim je Odbor seznanil s svojimi ugotovitvami glede uresničevanja pravic, ki jih zagotavlja konvencija, predstavnika Varuha pa sta se na vabilo Odbora v Ženevi udeležila tudi pogovora s člani Odbora.

Varuh je Odbor opozoril na več sistemskih vprašanj, med drugim na pomanjkanje etnično razčlenjenih podatkov in celovite protidiskriminacijske strategije, položaj romske skupnosti in drugih manjšin, zaščito otrok in žensk pred zgodnjimi in prisilnimi porokami ter tveganje stigmatizacije romskih skupnosti v okviru varnostnih politik.

Varuh je v neodvisnem poročilu obravnaval tudi položaj migrantov in tujcev, vključno s trgovino z ljudmi, prisilnim beračenjem, varstvom mladoletnikov brez spremstva, dostopom do zdravstvenega varstva in socialne zaščite, postopki urejanja prebivanja, načelom nevračanja, združevanjem družine, administrativno diskriminacijo, položajem delavcev migrantov, večplastno diskriminacijo, ravnanjem s pridržanimi osebami in jezikovnimi ovirami v krajih odvzema prostosti. Opozoril je tudi na položaj oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, sovražni govor in sovražno motivirano nasilje, odgovornost političnih osebnosti in medijskih akterjev, delovanje organizacij, ki spodbujajo rasno sovraštvo, priznavanje rasističnega motiva v praksi, rasno profiliranje in ravnanje organov odkrivanja oziroma pregona ter potrebo po ratifikaciji dodatnih mednarodnih pogodb.

Odbor je v zaključnih priporočilih pozdravil nekatere pozitivne premike v Sloveniji od njegovega zadnjega pregleda v letu 2016, med njimi ratifikacijo Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961, Konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem in Opcijskega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah. Pozdravil je tudi sprejetje Zakona o varstvu pred diskriminacijo, ustanovitev Zagovornika načela enakosti, sprejetje Integracijske strategije za tujce, Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2021–2030, ustanovitev Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, sprejetje zakona, ki ureja kulturne pravice skupnosti, ki izvirajo z območja nekdanje Jugoslavije, ter nekatere zakonodajne ukrepe na področju sovražnega govora.

Odbor je hkrati izpostavil več področij, ki zahtevajo nadaljnje ukrepanje države. Med drugim je opozoril na pomanjkanje posodobljenih, celovitih in zanesljivih statističnih podatkov o demografski sestavi prebivalstva in socialno-ekonomskem položaju skupin, ki so lahko izpostavljene rasni diskriminaciji. Državi je priporočil, naj ob vsebinskem sodelovanju prizadetih skupnosti razvije in okrepi orodja za zbiranje podatkov, ki bodo temeljila na načelu samoopredelitve. Ti podatki bi morali biti razčlenjeni zlasti po etnični pripadnosti, narodnem poreklu, migracijskem statusu, starosti in spolu ter omogočati spremljanje položaja romskih skupnosti, narodnih manjšin oziroma skupnosti z območja nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije in nedržavljanov. Odbor je posebej poudaril, da so takšni podatki potrebni tudi za presojo njihovega dostopa do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj ter za oceno dejanskega uživanja pravic iz Konvencije.

Pomemben del priporočil se nanaša na rasistični sovražni govor in sovražno motivirana kazniva dejanja. Odbor je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljnje razširjenosti sovražnega govora in sovražno motiviranih kaznivih dejanj, usmerjenih zoper Rome, migrante in begunce, muslimanske skupnosti, osebe afriškega ali azijskega porekla ter pripadnike narodnih manjšin. Posebej je opozoril, da k širjenju rasističnega in ksenofobnega sovražnega govora, tudi prek spletnih platform, prispevajo skrajno desničarske skupine ter posamezne politične osebnosti in medijski akterji.

Državi je priporočil, naj nedvoumno obsodi vse oblike rasističnega sovražnega govora, vključno s takšnim govorom politikov in javnih osebnosti, naj se od takšnih izjav javno distancira ter okrepi preprečevanje in obravnavo temeljnih vzrokov in pojavnih oblik rasističnega sovražnega govora, tako na spletu kot zunaj njega. Odbor je priporočil tudi hitrejše in učinkovitejše izvrševanje kazenskopravnih določb ter zagotovitev, da se vsi primeri rasističnega sovražnega govora in sovražno motiviranih kaznivih dejanj hitro, temeljito in nepristransko preiščejo, storilci kazensko preganjajo in ustrezno sankcionirajo, žrtvam pa zagotovijo učinkovita pravna sredstva in podpora.

Državi je priporočil tudi sprejetje takojšnjih ukrepov za razglasitev nezakonitosti in prepoved skrajno desničarskih, supremacističnih in drugih rasističnih organizacij ter propagandnih dejavnosti, ki spodbujajo rasno diskriminacijo, ter učinkovit pregon sodelovanja v takšnih organizacijah oziroma dejavnostih. Odbor je dodatno priporočil izboljšanje zbiranja podatkov o sovražnem govoru in sovražnih kaznivih dejanjih, razčlenjenih po starosti, spolu ter etničnem ali narodnem poreklu žrtev, ter okrepitev ozaveščevalnih in izobraževalnih programov za spodbujanje strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja raznolikosti, zlasti med organi pregona, medijskimi akterji in širšo javnostjo.

Odbor je posebej obravnaval tudi vprašanje rasnega profiliranja in ravnanja organov odkrivanja oziroma pregona. Sloveniji je priporočil sprejetje zakonodaje, ki bi prepovedala rasno profiliranje pri delu organov odkrivanja oziroma pregona, uskladitev operativnih postopkov ter zagotovitev učinkovitih pravnih sredstev zoper takšne prakse. Priporočil je tudi hitro, temeljito in nepristransko preiskovanje vseh navedb o rasno motiviranem nasilju uradnih oseb ter zbiranje podatkov o pritožbah, preiskavah, pregonih, obsodbah, sankcijah in odškodninah v takšnih primerih.

Pomemben del priporočil se nanaša na položaj romske skupnosti. Odbor je državo pozval k sprejetju konkretnih ukrepov za odpravo zdravstvenih neenakosti, izboljšanje življenjskih in bivanjskih razmer Romov ter zagotovitev enakega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, zlasti materinskega in otroškega zdravstvenega varstva. Državi je priporočil tudi pospešitev urejanja neformalnih naselij, zagotavljanje pravne varnosti bivanja, preprečevanje prisilnih izselitev ter povečanje vlaganj v dostop do osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, elektrika in sanitarije. Na področju izobraževanja je Odbor priporočil krepitev ukrepov za enak dostop romskih otrok do izobraževanja na vseh ravneh, tudi z odpravljanjem jezikovnih ovir, socialno-ekonomske izključenosti in posrednih stroškov izobraževanja ter z nadaljnjo podporo romskim pomočnikom in programom zgodnjega vključevanja v predšolsko vzgojo. Odbor je priporočil tudi sprejetje strategije za dostop Romov do formalnega trga dela, okrepitev preventivnih in zaščitnih ukrepov glede zgodnjih in prisilnih porok ter ciljne ukrepe za učinkovitejše sodelovanje Romov v javnem in političnem življenju na vseh ravneh odločanja. Opozoril je tudi na potrebo po odpravi razlikovanja med t. i. »avtohtonimi« in »neavtohtonimi« Romi, kadar to vodi v neenako uživanje pravic.

Odbor je obravnaval tudi Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), t. i. Šutarjev zakon, in opozoril na možnost njegovega nesorazmernega vpliva na romsko skupnost. Državi je priporočil, naj zakon pregleda z vidika skladnosti z načeloma enakosti in nediskriminacije, zagotovi jasne varovalke pred etničnim profiliranjem in pretiranim policijskim nadzorom ter odpravi oziroma spremeni določbe, ki bi lahko posameznike in družine prikrajšale za minimalni življenjski standard.

V zvezi z osebami, izbrisanimi iz registra stalnega prebivalstva, je Odbor ponovno pozval Slovenijo, naj zagotovi učinkovito in nediskriminatorno ureditev statusa vseh prizadetih oseb, tudi tistih, ki niso pravočasno vložile zahtevkov po dosedanjih ureditvah, ter naj zagotovi dostopne in učinkovite odškodninske mehanizme. Pri tem je Odbor posebej opozoril tudi na osebe iz držav naslednic nekdanje SFRJ, ki niso pravočasno vložile zahtevkov za ureditev statusa po zakonu iz leta 2010, vključno z Romi, ki živijo v tujini, ter otroki izbrisanih oseb, rojenimi v tujini.

Odbor je državi izdal tudi priporočila glede položaja migrantov, prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev. Med drugim je poudaril potrebo po izboljšanju sprejemnih pogojev, skrajšanju zamud pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, odpravi pridržanja otrok v migracijskih postopkih ter krepitvi dostopa do izobraževanja, zaposlitve, jezikovne podpore in integracijskih programov. Odbor je ob tem opozoril tudi na pomen sodelovanja z lokalnimi oblastmi. Pri načrtovanju in vzpostavljanju nastanitvenih zmogljivosti za prosilce za mednarodno zaščito je državi priporočil vzpostavitev usklajevalnih mehanizmov z občinami, da se preprečijo neupravičene zamude in zagotovijo ustrezni sprejemni pogoji.

Odbor je posebej poudaril tudi pomen izobraževanja o človekovih pravicah, preprečevanja predsodkov in nestrpnosti ter krepitve medkulturnega dialoga. Sloveniji je priporočil, naj okrepi ozaveščanje, pregleda učne vsebine in spodbuja spoštovanje etnične, kulturne, jezikovne in zgodovinske raznolikosti, tudi med organi pregona, medijskimi delavci in širšo javnostjo.

Med dodatnimi priporočili je Odbor Slovenijo pozval, naj razmisli o ratifikaciji Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin ter Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 o delavcih v gospodinjstvu. Odbor je opozoril tudi na Drugo mednarodno desetletje oseb afriškega porekla 2025–2034 in državi priporočil sprejetje ustreznih ukrepov v sodelovanju z osebami afriškega porekla.

Varuh posebej izpostavlja, da je Odbor kot priporočila posebnega pomena označil priporočila glede rasističnega sovražnega govora in sovražno motiviranih kaznivih dejanj, položaja Romov ter položaja migrantov, prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev. Slovenija mora v enem letu Odboru poročati o izvajanju izbranih priporočil, ki se nanašajo na preprečevanje etničnega profiliranja in pretiranega policijskega nadzora, o dostopu romskih otrok do izobraževanja ter odpravi pridržanja otrok v migracijskih postopkih.

Naslednje združeno periodično poročilo mora Slovenija Odboru predložiti do 6. julija 2031.

Varuh bo priporočila Odbora proučil v okviru svojega mandata ter še naprej spremljal njihovo uresničevanje, zlasti na področjih, kjer je že v preteklosti opozarjal na sistemske pomanjkljivosti.

Zaključna priporočila Odbora predstavljajo pomembno mednarodnopravno izhodišče za nadaljnje ukrepanje države pri preprečevanju rasne diskriminacije in zagotavljanju enakega uživanja človekovih pravic za vse.

Varuh ob tem posebej poudarja, da izvajanje priporočil Odbora ni naloga zgolj državnih organov, temveč tudi lokalnih skupnosti, zlasti na področjih, ki zadevajo urejanje bivalnih razmer v romskih naseljih, dostop do osnovne infrastrukture, vključevanje romskih otrok v izobraževanje, lokalne integracijske ukrepe ter preprečevanje diskriminacije v praksi. Odbor je državi izrecno priporočil, naj bodo zaključna priporočila dostopna vsem organom, pristojnim za izvajanje Konvencije, vključno z občinami, in sicer v uradnem jeziku ter po potrebi tudi v drugih splošno uporabljenih jezikih.