Obisk evropske varuhinje človekovih pravic v Sloveniji
Na povabilo varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije dr. Simone Drenik Bavdek je na obisku v Sloveniji evropska varuhinja človekovih pravic Teresa Anjinho. V okviru obiska se je srečala tudi s predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar.
Obisk poteka v obdobju vzpostavljanja prve horizontalne vzporedne poizvedbe v okviru Evropske mreže varuhov človekovih pravic (ENO), ki jo je sprožil Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Pobuda se osredotoča na širše vprašanje izvajanja in učinkovitosti podnebnih politik na nacionalni ravni. Vključuje sodelovanje institucij varuhov v skupno evropsko sodelovanje. Gre za prvo horizontalno vzporedno poizvedbo v okviru ENO, ki jo je sprožil nacionalni varuh človekovih pravic in ki odpira prostor za sodelovanje institucij varuha človekovih pravic iz držav članic Evropske unije, držav kandidatk in držav Evropskega gospodarskega prostora pri skupnem vprašanju, kako države svoje podnebne zaveze dejansko izvajajo v praksi.
Že dopoldne je varuhinji človekovih pravic v predsedniški palači sprejela predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. Evropski varuhinji je izrekla dobrodošlico in priznanje za njena prizadevanja za večjo transparentnost evropskih institucij. Izrazila je podporo prizadevanjem za krepitev zaupanja javnosti v evropske institucije skozi odprto, odgovorno in vključujoče upravljanje. Ob tem je pozdravila pobudo slovenskega Varuha za prvo horizontalno vzporedno poizvedbo ENO kot pomemben prispevek Slovenije k razvoju evropskega ombudsmanskega sodelovanja. Poudarila je, da podnebne spremembe niso zgolj okoljsko vprašanje, temveč tudi vprašanje človekovih pravic, socialne pravičnosti in zaščite najbolj ranljivih skupin.
Popoldne je na Bledu potekal slavnostni podpis pobude, ki jo je podprla tudi evropska varuhinja. Posnetek podpisa in izjava za medije obeh varuhinj je dostopen na povezavi: https://www.facebook.com/share... Kot sta v današnji izjavi za medije poudarili varuhinji, podnebne spremembe niso več le okoljsko vprašanje, temveč vse bolj neposredno vplivajo na človekove pravice, kakovost življenja in delovanje javnih sistemov. Pobuda zato naslavlja tako blaženje kot prilagajanje podnebnim spremembam ter poudarja pomen odgovornosti, preglednosti in dobrega upravljanja. Podnebno ukrepanje je ob tem treba razumeti tudi kot vprašanje varstva pravic sedanjih in prihodnjih generacij.
Osrednja ideja pobude je preveriti, ali so države vzpostavile ustrezne pravne, institucionalne in organizacijske mehanizme za izvajanje podnebnih ciljev ter ali javni sistemi razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi za njihovo uresničevanje. Pri tem ne gre predvsem za presojo ambicioznosti zavez, temveč za vprašanje njihovega izvajanja v praksi: kako so razdeljene pristojnosti med organi, kako poteka usklajevanje, kako se spremlja napredek, kako se zagotavlja odgovornost in kako se v procese vključuje javnost.
Pobuda temelji na pomembnih mednarodnih, evropskih in nacionalnih pravnih podlagah, ki vse tesneje povezujejo podnebno ukrepanje z varstvom človekovih pravic. Med njimi so Pariški sporazum, Evropski podnebni zakon, Uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, Evropska konvencija o človekovih pravicah ter sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti sodba velikega senata v zadevi Verein KlimaSeniorinnen Schweiz proti Švici.
V Sloveniji bo obravnava izvedena kot sistemska presoja delovanja javnega sektorja na področju podnebnih politik. Med drugim bo zajela prenos ciljev iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050 v konkretne ukrepe, delovanje institucij, usklajevanje med resorji ter zagotavljanje ustreznih virov in nadzora. Pobuda je tudi začetek širšega evropskega procesa primerjalnega pregleda izvajanja podnebnih politik z vidika človekovih pravic, preglednosti, odgovornosti in dobrega upravljanja. Njen namen je prispevati k jasnejši evropski sliki izvedbenih vrzeli, dobrih praks in institucionalnih pogojev, potrebnih za učinkovito podnebno ukrepanje.
Nazaj 
