Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je danes, 22. junija 2026, skupaj z Državnim svetom Republike Slovenije in v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravil posvet z naslovom Digitalno okolje in pravice otrok: med novimi priložnostmi in tveganji. Posvet, ki je potekal v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, je združil strokovnjake z različnih področij, predstavnike državnih institucij, šolskega sistema in civilne družbe ter tudi mlade.

Namen posveta (posnetek je dostopen tukaj), je bil odpreti širšo razpravo o vplivu digitalnega okolja na življenje otrok in mladostnikov ter o tem, kako zagotoviti, da bodo digitalne tehnologije podpirale uresničevanje njihovih pravic, ne pa jih ogrožale. Za institucijo Varuha to ni zgolj vprašanje vzgoje, zdravja ali tehnologije, temveč predvsem vprašanje človekovih pravic. Digitalno okolje je namreč danes eden ključnih prostorov, v katerem otroci uresničujejo svoje pravice do informacij, izobraževanja, izražanja, sodelovanja, igre in razvoja, zato morajo standardi varstva človekovih oziroma otrokovih pravic veljati tudi v digitalnem svetu.

Na to je v svojem uvodnem nagovoru opozorila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek in poudarila, da otrokove pravice veljajo tudi v digitalnem okolju, ki ga ne moremo obravnavati zgolj kot vira tveganj. »Za nekatere mlade je vir podpore, povezanosti in informacij, saj jim omogoča dostop do znanja, informacij, pomoči, igre, ustvarjalnosti, kulturnega življenja, izražanja in sodelovanja v družbi – za druge pa je lahko tudi vir pritiska, izključenosti ali škodljivih izkušenj,« je dejala. Izpostavila je, da digitalno okolje danes pomembno sooblikuje vsakdan otrok in mladostnikov. »V njem potekajo učenje, igra, ustvarjanje, druženje, iskanje informacij, izražanje mnenj in oblikovanje odnosov. Prav zato je digitalno okolje tudi prostor, v katerem se otrokove pravice uresničujejo — ali pa so lahko ogrožene,« je dejala. Opozorila je na zavezo iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, da morajo biti otrokove koristi vodilo pri vseh dejavnostih, ki zadevajo otroke. Pri tem je poudarila, da morajo biti otroci v digitalnem okolju zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in škodljivimi vplivi, hkrati pa morajo imeti dostop do informacij, izobraževanja, podpore, igre in drugih vsebin, pomembnih za njihov razvoj.

Varuhinja je posebej opozorila na Splošni komentar Odbora Združenih narodov za otrokove pravice št. 25, ki določa, da otrokove pravice veljajo tudi v digitalnem okolju. Države morajo zato zagotoviti, da digitalne tehnologije podpirajo otrokov razvoj, dobrobit in uresničevanje njegovih pravic, ob tem pa vzpostaviti učinkovite varovalke pred nasiljem, izkoriščanjem, posegi v zasebnost, diskriminacijo in drugimi oblikami škode. »Naloga države in vseh odgovornih akterjev – šol, države, regulatorjev, strokovnih služb, civilne družbe ter digitalnih podjetij, ki oblikujejo storitve, platforme in algoritmične sisteme, s katerimi otroci vsakodnevno prihajajo v stik – ni zgolj omejevanje, temveč predvsem oblikovanje takšnega okolja, v katerem bodo otroci lahko varno in smiselno uresničevali svoje pravice,« je poudarila. Kot družba moramo namreč otrokove pravice varovati tudi tam, kjer otroci dejansko živijo pomemben del svojega vsakdana – na spletu.

Dandanes se vse bolj odpira tudi vprašanje starostnih omejitev za dostop otrok do družbenih omrežij ter vprašanje, kako bi bilo mogoče takšne ukrepe izvajati na način, ki je učinkovit, sorazmeren in skladen z otrokovimi pravicami. Moderatorka Jerneja Turin, namestnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, je v svojem uvodnem nagovoru poudarila, da to niso preproste razprave. »Digitalno okolje otrokom in mladostnikom hkrati prinaša številne priložnosti in številna tveganja. Omogoča dostop do znanja, informacij, ustvarjalnosti, igre, izražanja in povezovanja. Hkrati pa odpira vprašanja varnosti, zdravja, zasebnosti, manipulativnih zasnov, algoritmov, spletnega nasilja in vpliva na razvoj otrok. Zato je današnji posvet namenjen prav temu: da ta vprašanja odpremo celovito, z različnih zornih kotov in predvsem z mislijo na otroke kot nosilce pravic,« je izpostavila.

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, je v svojem nagovoru poudaril, da je današnji posvet ena najpomembnejših razprav našega časa. Poudaril je, da morajo država, šole, starši in tehnološka podjetja zagotoviti varne pogoje za uporabo digitalnih orodij. »Če smo kot družba otroke dolžni varovati na ulici, v šoli in na igrišču, smo jih dolžni varovati tudi v digitalnem okolju,« je dejal in pozval k oblikovanju okolja, v katerem bodo otroci lahko hkrati varni, svobodni, vključeni in se bodo lahko spoprijeli z izzivi na poti v odraslost.

Državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je izpostavila pomen digitalne kompetentnosti, ki vključuje digitalno pismenost, kritično presojo informacij, varno in odgovorno komuniciranje ter skrb za digitalno dobrobit. Poudarila je, da je v času hitrega razvoja tehnologije pogosto pomembneje znati zastaviti pravo vprašanje kot poznati odgovor.

Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je opozorila na potrebo po iskanju ravnotežja med »priklopom« in »odklopom«. Izpostavila je skrb zaradi zgodnje izpostavljenosti otrok zaslonom, naraščajočega spletnega medvrstniškega nasilja in dejstva, da se otroci v duševnih stiskah vse pogosteje obračajo na klepetalne robote. Ob tem je poudarila, da otroci še vedno potrebujejo predvsem varnost, ljubezen, socializacijo in možnosti za vsestranski razvoj v realnem okolju.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O'Flaherty je v video nagovoru opozoril, da je izpostavljenost otrok škodljivim spletnim vsebinam nesprejemljiva in zahteva premišljene rešitve. Poudaril je pomen širokega družbenega dialoga, odgovornosti digitalnih platform ter vključevanja otrok v razprave o ukrepih, ki zadevajo njihovo dobrobit. Opozoril je, da prepoved uporabe spletnih omrežij do določene starosti posega v pravico otrok do svobode izražanja, ki zajema tudi svobodo prejema informacij. Prepoved je primerjal s prepovedjo dostopa otrokom v knjižnico, samo zato, ker je v njej nekaj knjig, ki niso primerne zanje.

Udeleženci so se strinjali, da digitalne tehnologije danes pomembno oblikujejo način odraščanja otrok in mladostnikov. Pametni telefoni, družbena omrežja, videoigre in druge digitalne platforme omogočajo nove načine učenja, ustvarjanja, sodelovanja in dostopa do informacij. Hkrati pa raziskave v Sloveniji in Evropi opozarjajo tudi na številna tveganja, saj so mladi vse pogosteje izpostavljeni spletnemu nasilju, sovražnemu govoru, neprimernim vsebinam, manipulativnim algoritmom ter pritiskom družbenih omrežij na samopodobo in duševno zdravje.

Osrednje vprašanje posveta je tako bilo, kako zagotoviti tako digitalno okolje, ki podpira pravice otrok in mladostnikov, ne pa jih ogroža, ter kako najti ravnotežje med zaščito pred tveganji in pravicami otrok do dostopa do informacij, izražanja, sodelovanja, učenja in ustvarjalnosti. Razprava je pokazala, da preprostih odgovorov ni, saj morajo biti ukrepi za zaščito otrok premišljeni in sorazmerni ter ne smejo voditi v njihovo digitalno izključenost.

V prvem panelu so razpravljali o tem, kako se spreminja odraščanje v dobi zaslonov, kaj to pomeni za pravice otrok in katere so rešitve. Psihologinja in predavateljica Sara Isaković je opozorila, da današnja interaktivna tehnologija izkorišča nevrobiološko ranljivost otrok zaradi še nerazvitega dela možganov prefrontalni korteks, zato jih lahko sistem manipulira in jih zasvoji. Poudarila je pomen preventive in izobraževanja, saj ko so otroci večji, je težko popravljati napake. Vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi Robert Tekavec, ki se že 15 let ukvarja s spletnim nasiljem nad otroki, je opozoril, da tako hudo kot je danes, še ni bilo. Otroci so po njegovih izkušnjah na spletu zelo ogroženi. »Vsak mesec prejmemo vsaj pet prijav You Tuba, kjer otroci, stari šest, sedem in celo tri leta objavljajo svoje gole posnetke,« je ponazoril in opozoril, da je skrajni čas za ukrepanje. Dodal je, da največ najhujših kaznivih dejanj na tem področju storijo sovrstniki, saj bo otrok brez socialne mreže v fizičnem okolju naredil marsikaj, da bo sprejet. Predstavnica točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si Ajda Petek je opozorila, da otroci zlahka zaobidejo preverjanja starosti. Razložila je, da jih k uporabi spletnih omrežij vleče predvsem vrstniški vzor – želijo biti del tega, kjer so njihovi vrstniki in čeprav se številni zavedajo, da so te platforme zanje neprimerne, enostavno sprejmejo celo nezakonite vsebine na njih, ker ne želijo biti izključeni. Vodja Sektorja za digitalne storitve pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Martin Hari je poudaril pomen Akta o digitalnih storitvah in razvoj aplikacije za preverjanje starosti. Ravnateljica Osnovne šole Lava Celje Marijana Kolenko je povedala, da otroci že v šolo vstopajo zasvojeni z digitalnim okoljem. »Nikoli se nismo srečevali s toliko različnimi negativnimi čustvi kot se danes, zaznavamo pa tudi izjemen upad kognitivnih sposobnosti mladih, na primer bralne pismenosti,« je dejala. Izpostavila je tudi izločanje mladih iz vrstniškega okolja, vse več medvrstniškega nasilja in poudarila osamljenost mladih, ki je – kljub pozitivnim učinkom tehnologije – izjemno velika. 

Govorci v panelu so se strinjali, da smo za zaščito otrok v digitalnem okolju odgovorni vsi – starši, izobraževalne ustanove, regulatorji, strokovne službe, civilna družba in digitalna podjetja, pa tudi otroci, ki se morajo naučiti spretnosti za varno uporabo digitalnega okolja. Po mnenju Sare Isaković pa so največji krivci vendarle platforme, ki kujejo dobičke iz izkoriščanja otrok in celotne družbe, čeprav se zavedajo, da so te vsebine zasvajajoče, škodljivo vplivajo na duševno zdravje, nekatere pa so celo nezakonite – pa jih platforme celo spodbujajo z algoritmi., ki s svojimi storitvami, platformami in algoritmi pomembno vplivajo na digitalne izkušnje otrok.

Razprava je naslovila tudi aktualno dilemo o morebitnih starostnih omejitvah uporabe družbenih omrežij ter vprašanje, ali takšni ukrepi predstavljajo učinkovito zaščito otrok ali tveganje za njihovo digitalno izključenost.

Pomemben del posveta je bil namenjen glasu otrok in mladih. Varuh je namreč želel zagotoviti, da mladi v razpravi ne sodelujejo zgolj simbolno, temveč kot nosilci pravic in pomembni sogovorniki pri oblikovanju rešitev. V posebnem panelu so svoje izkušnje, poglede in predloge predstavili Mark Dragaš iz Dijaške organizacije Slovenije, Tanita Čamdžić, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije za mladinsko delo in neformalno izobraževanje, Ana Prelec in Ivana Klemenčič iz Otroških parlamentov ter Brina Namurš, gimnazijka, sodelujoča pri projektu Otroški svet in UNICEF-ova Junior ambasadorka. Razpravo je moderiral Sergej Golubović iz Dijaške organizacije Slovenije, ki je z vprašanji usmerjal pogovor o varnosti, odgovornosti in vlogi družbenih omrežij v življenju mladih. Skupno sporočilo panela je bilo, da morajo biti mladi vključeni v oblikovanje rešitev, saj digitalni svet najbolje poznajo prav oni.

V razpravi so mladi poudarili, da digitalni svet prinaša številne prednosti, predvsem za komunikacijo, učenje in ohranjanje stikov, hkrati pa se v njem srečujejo tudi s spletnim nasiljem, pritiskom vrstnikov, sovražnimi vsebinami in težavami pri odgovorni rabi tehnologije. Večina razpravljalcev je bila enotna, da prepovedi niso prava rešitev, temveč so potrebni preventiva, izobraževanje, krepitev digitalnih kompetenc ter večja odgovornost digitalnih platform. Kot najbolj škodljivi socialni omrežji so mladi izpostavili Snapchat in Tik Tok.

• Ana Prelec, učenka 9. razreda in članica Otroškega parlamenta, je poudarila, da ji telefon omogoča stik s prijatelji in sprostitev, vendar na družbenih omrežjih opaža veliko nesramnosti in negativnih sporočil. »Otrok rabi druženje, trening komunikacije – ne pa pametnega telefona ali tablice v rokah,« je dejala.
• Gimnazijka Brina Namurš, UNICEF ambasadorka, je opozorila na nevarnosti spletnega spoznavanja neznancev in na dejstvo, da se mladi pogosto zavedajo tveganj le teoretično. Dodala je, da imajo mlajše generacije telefone vse prej in da so spletne komunikacije vse bolj sovražne.
• Mark Dragaš iz Dijaške organizacije Slovenije je predstavil ugotovitve ankete o medvrstniškem nasilju, ki kažejo, da se velik del nasilja odvija prek sporočil in spleta. Zato si prizadevajo za zmanjšanje uporabe telefonov v šolah, posebno na srednjih šolah, kjer opažajo še več spletnega nasilja.
• Ivana Klemenčič, ki obiskuje 8. razred, je opozorila, da se na šolah pogosto pojavlja spletno nasilje v obliki žaljivih komentarjev, ki jih posamezniki v živo ne bi nikoli izrekli. Glede morebitne prepovedi družbenih omrežij do 16. leta pa je menila, da bi mladi hitro našli načine za obhod pravil.
• Tanita Čamdžić iz Mladinskega sveta Slovenije je poudarila povezavo med spletnim nasiljem in duševnimi stiskami mladih ter potrebo po skupni odgovornosti vseh deležnikov. Po njenem mnenju rešitev ni v prepovedih, temveč v preventivi, ozaveščanju in večji odgovornosti platform: »Nismo za prepoved uporabe družbenih omrežij, ampak za preventivo in več odgovornosti digitalnih platform.« Opozorila je tudi, da digitalna pismenost pomeni veliko več kot zgolj tehnično uporabo tehnologije.

Posvet sta s sklepnim razmislekom zaključila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek in predsednik Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimir Štrukelj. Ta se je vprašal, ali države sploh še lahko ustavijo ponudnike digitalnih platform v njihovem pehanju za dobičkom.

Na podlagi ugotovitev in razprav bo Varuh človekovih pravic Republike Slovenije pripravil priporočila za izboljšanje politik in ukrepov na področju digitalnega okolja ter pravic otrok in jih naslovil na pristojne odločevalce.