Namestnik varuhinje človekovih pravic in vodja državnega preventivnega mehanizma (DPM) Ivan Šelih se je 27. in 28. maja 2026 v Sofiji v Bolgariji udeležil prvega letošnjega srečanja mreže DPM jugovzhodne Evrope SEE NPM Network na temo varstva temeljnih pravic pridržanih migrantov z naslovom Protecting the Fundamental Rights of Detained Migrants – Problems and Solutions. Alternatives to Detention and Forced Return to the Country of Origin. Srečanje je v vlogi predsedujočega mreži organiziral Ombudsman Bolgarije.

Prisotni člani mreže so delili svoje izkušnje ter razpravljali o glavnih izzivih, povezanih z migracijami, praksami pridržanja migrantov in varstvom njihovih temeljnih pravic. Ugotovljene so bile številne skupne težave, ki vplivajo na pridržane migrante in prosilce za azil. Ena najpomembnejših izpostavljenih skrbi je bila zelo omejena uporaba alternativ pridržanju. Čeprav zakonodaja večine sodelujočih držav formalno predvideva alternative pridržanju in v številnih primerih zahteva, da se te obravnavajo kot primarni ukrep, se v praksi takšne alternative uporabljajo redko ali pa sploh niso izvedljive.

Kot resen problem je bilo izpostavljeno dolgotrajno pridržanje migrantov za obdobja do 18 mesecev, tudi v primerih, ko ni realnih možnosti za njihovo odstranitev ali prisilno vrnitev v izvorno državo. V takšnih primerih se pridržanje dejansko lahko spremeni v obliko pritiska za prostovoljni odhod iz države ali v obliko odvzema prostosti, kar odpira resne pomisleke glede sorazmernosti, zakonitosti in skladnosti z mednarodnimi standardi človekovih pravic. Prav tako lahko kriminalizacija nezakonitih migracij dodatno ogroža posameznikovo svobodo in krši načelo nevračanja (non-refoulement).

Na srečanju je bilo dodatno poudarjeno, da dolgotrajno pridržanje povzroča hude negativne psihološke in socialne posledice, zlasti za ranljive skupine, kot so mladoletniki, žrtve travm ter osebe z duševnimi ali telesnimi zdravstvenimi težavami.

Udeleženci so ponovno potrdili pomen:
• zagotavljanja, da se pridržanje uporablja zgolj kot skrajni ukrep;
• krepitve varovalk proti samovoljnemu in dolgotrajnemu pridržanju;
• spodbujanja učinkovitih in humanih alternativ pridržanju;
• zagotavljanja dostopa do brezplačne (državne) pravne pomoči, tolmačenja, zdravstvene oskrbe in procesnih pravic;
• izboljšanja sodnega nadzora in periodičnega pregleda ukrepov pridržanja.

Udeleženci so ob tem poudarili tudi ključno vlogo državnih preventivnih mehanizmov pri nadzoru centrov za pridržanje migrantov, prepoznavanju sistemskih pomanjkljivosti ter spodbujanju skladnosti z evropskimi in drugimi mednarodnimi standardi človekovih pravic na tem področju.

V zaključku srečanja so udeleženci izrazili svojo zavezanost nadaljnji krepitvi regionalnega sodelovanja, izmenjavi dobrih praks ter spodbujanju pristopa k takemu upravljanju migracijskih politik po vsej Evropi, ki temelji na človekovih pravicah.