Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Zaradi napake sodišča je bil dolg plačan dvakrat

Kršitelj: Okrajno sodišče v Grosupljem
Kršitev: 03. člen ZVarCP - Načelo dobrega upravljanja

Varuh je ugotovil, da Okrajno sodišče v Grosupljem sklepa o ustavitvi postopka izvršbe ni poslalo organizaciji za plačilni promet, ker za to ni dalo ustrezne odredbe. Zato je organizacija za plačilni promet izvršila plačilo upnikove terjatve, ki je bila že plačana v drugem izvršilnem postopku, tudi še po tem, ko je bil izvršilni postopek že štiri leta ustavljen zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Ravnanje Okrajnega sodišča v Grosupljem, ki pri sklepu o ustavitvi postopka izvršbe ni navedlo ustrezne odredbe o tem, da se sklep vroči tudi organizaciji za plačilni promet, predstavlja kršitev načela dobrega upravljanja, kot ga opredeljuje 3. člen Zakona o varuhu človekovih pravic. Opozorila Varuha so bila utemeljena, saj je na podlagi njegovih opozoril predsednik Višjega sodišča v Ljubljani odredil pregled poslovanja izvršilnega sodišča in so bile (tudi) na tej podlagi prepoznane napake pri poslovanju sodišča v konkretni izvršilni zadevi.

* * *

Pobudnica je v pobudi Varuhu izpostavila, da je bil njen dolg dvakrat plačan, a ne po njeni krivdi Ker sta bila oba izvršilna postopka že pravnomočno zaključena, sicer ni bilo podlage za morebitno obravnavo zadeve na podlagi določbe 24. člena ZVarCP. Morebiti napačna praksa pri poslovanju posameznega sodišča (kot npr. v obravnavanem primeru pri izdajanju odredb), zlasti še, če ne gre le za izjemo v posamezni zadevi, bi po presoji Varuha lahko pomembno vplivala na raven varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravno varnost strank (tega) sodišča. Varuh je ravnanje Okrajnega sodišča v Grosuplju v konkretni (sicer že pravnomočno zaključeni) zadevi zato obravnaval kot širše vprašanje, pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji z namenom, da se morebitne ugotovljene nepravilnosti v prihodnje oziroma v drugih primerih pri tem sodišču ne bi ponovile, z objavo tega primera pa na problematiko želi opozoriti tudi druga slovenska izvršilna sodišča in jih spodbuditi k (morda še) skrbnejšemu ravnanju v podobnih primerih.. Iz razpoložljivih podatkov je bilo kot bistveno mogoče ugotoviti, da je bila v obeh sicer že pravnomočno končanih izvršilnih zadevah, ki sta se na Okrajnem sodišču v Grosupljem zoper pobudnico vodili pod opr. št. VL 60575/2012 Na podlagi sklepa o izvršbi z dne 4. 5. 2012. in opr. št. I 142/2017 Na podlagi sklepa o izvršbi z dne 29. 5. 2017., dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in izvršba z rubežem plače. Pri tem pa sklep o ustavitvi (prvega) izvršilnega postopka zaradi začetka postopka osebnega stečaja, opr. št. VL 60575/2012 z dne 1. 9. 2015, ni bil poslan organizaciji za plačilni promet (OPP) Zaradi česar ga je organizacija za plačilni promet obdržala v evidenci., temveč ji je bil očitno pomotoma vročen šele 13. 6. 2019, to je po več kot treh letih in pol od njegove izdaje.

Varuh je na zgoraj navedene okoliščine opozoril Okrajno sodišče v Grosupljem, zaradi teh opozoril pa je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani odredil pregled poslovanja izvršilnega sodišča v obeh zgoraj navedenih izvršilnih zadevah. Na podlagi zbranih podatkov Vključno s tistimi iz Poročila o pregledu poslovanja, ki ga je Varuhu v vednost posredovalo Višje sodišče v Ljubljani. je bilo mogoče ugotoviti, da je bilo v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. VL 60575/2012, storjenih več napak, in sicer
(1)    sodišče pri sklepu o ustavitvi postopka z dne 1. 9. 2015 ni navedlo odredbe, da se sklep vroči (tudi) OPP,
(2)    zgoraj navedena napaka ni bila odpravljena niti pozneje, ko je sodišče ponovno obravnavalo zadevo, ampak je sodišče izdalo odredbo šele v juniju 2019,
(3)    o predlogu za nasprotno izvršbo ni odločil sodnik, ampak samostojna sodniška pomočnica, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev procesnega prava.

V izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. VL 60575/2012, je bilo tako po štirih letih, ko je bil izvršilni postopek ustavljen 22. 5. 2014., in po skoraj treh letih, odkar je bil pravnomočno zaključen tudi postopek osebnega stečaja 3. 9. 2016., opravljeno To je 10. 6. 2019. izvršilno dejanje Rubež denarnih sredstev na bančnem računu. , za katero po presoji Varuha ni bilo podlage. (Najprej) pa je bilo Okrajno sodišče v Grosupljem tisto, ki očitno ni namenilo dovolj pozornosti vprašanju, ali je bil sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, opr. št. VL 60575/2012 z dne 1. 9. 2015, vročen tudi OPP, slednja pa, kot je izhajalo iz Poročila o opravljenem pregledu poslovanja, očitno tudi ni bila dovolj pozorna na dejstvo, da je bil nad pobudnico začet postopek osebnega stečaja, ki je imel za posledico ustavitev postopka izvršbe, in kot profesionalna institucija pri sodišču ni preverila, ali je kljub postopku osebnega stečaja podana podlaga za izvršitev sklepa o izvršbi. Zaradi opisanega ravnanja je bila tako terjatev upnika neutemeljeno dvakrat (po)plačana.

Zaradi neupravičeno odtegnjenih denarnih sredstev je morala pobudnica vložiti predlog za nasprotno izvršbo, zaradi neodzivnosti dolžnika pa je morala postopek nadaljevati tudi še z vložitvijo predloga za dovolitev nasprotne izvršbe, ki mu je sodišče ugodilo in s sklepom, opr. št. I 247/2019 z dne 3. 12. 2019, dovolilo predlagano (nasprotno) izvršbo. Čeprav je ta sklep postal pravnomočen 20. 12. 2019, terjatev pobudnice ni bila poplačana, saj je imel dolžnik blokiran transakcijski račun.

Ravnanje Okrajnega sodišča v Grosupljem, ki pri sklepu o ustavitvi postopka izvršbe ni navedlo ustrezne odredbe o tem, da se sklep vroči tudi OPP, zaradi česar ji sklep ni bil vročen, je po presoji Varuha predstavljalo kršitev načela dobrega upravljanja, kot ga opredeljuje 3. člen ZVarCP.

V obravnavanem primeru so bile posledice napake, ki jo je storilo Okrajno sodišče v Grosupljem, (vsaj v določenem delu) odpravljene z izdajo sklepa, s katerim je bilo ugodeno predlogu za nasprotno izvršbo, in sklepa o dovolitvi nasprotne izvršbe. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne ureja posebej odgovornosti v primeru neupravičeno odtegnjenih denarnih sredstev in je dolžniku v okviru izvršilne zakonodaje v takem primeru na razpolago predvsem postopek za nasprotno izvršbo. Nasprotna izvršba je po svoji vsebini »pravno sredstvo izvršilnega prava, v katerem so združene značilnosti pravde zaradi neupravičene obogatitve (do katere je prišlo v postopku izvršbe) in izvršitve odločitve v tej pravdi. Z nasprotno izvršbo se omogoča hitrejše pravno varstvo dolžnika, da dobi nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi.« Tako Višje sodišče v Kopru v obrazložitvi sodbe opr. št. Cpg 209/2016 z dne 3. 2. 2017. Če dolžnik ne bi uspel z nasprotno izvršbo, ima najprej možnost vložiti tožbo zaradi neupravičene obogatitve zoper upnika iz izvršilnega postopka, šele v primeru negativnega izida tega postopka pa bi lahko uveljavljal tudi svoj odškodninski zahtevek zoper državo na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije, ki predstavlja temeljno pravno podlago odškodninske odgovornosti države zaradi škode, ki jo oškodovancu v zvezi z opravljanjem službe oziroma druge dejavnosti s protipravnim ravnanjem povzroči državni organ. Z navedenimi pravnimi možnostmi je Varuh seznanil tudi pobudnico. 15.3-128/2020

Priporočilo: novo priporočilo (Izvršilna) sodišča naj ustrezno dodatno (in po potrebi povečano) skrb posvečajo izdaji odredb za odpravo in dostavo, katerih odsotnost lahko vpliva na pravni položaj strank v postopku in izvrševanje oziroma uresničevanje njihovih pravic.

Natisni: