Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Težave z namestitvijo oseb po zaključenem bolnišničnem zdravljenju

Varuh se je seznanil s pismom pobudnice, katere mož je bil hospitaliziran, bolnišnica pa ga je želela po končanem zdravljenju odpustiti, kljub pojasnilom pobudnice, da za moža ne bo zmogla skrbeti. Pobudničinega moža nobena izmed institucij, kjer je pobudnica iskala pomoč, ni hotela sprejeti. Varuh je MZ seznanil s svojimi ugotovitvami in stališčem, ki zadeva sistemsko pomanjkanje ustreznih namestitvenih kapacitet za osebe, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje njihovo zdravstveno stanje pa jim ne omogoča samostojnega življenja. Zato Varuh od MZ pričakuje načrtovanje in sprejem ukrepov, ki bodo predstavljali dolgoročno rešitev opisanih težav.

* * *

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) se je seznanil s pismom pobudnice, katere mož je bil hospitaliziran. Pobudničin mož ni zmogel smiselne komunikacije, ni se zmogel sam hraniti, prebolel pa je štiri pljučnice. Potreboval naj bi 24-urno oskrbo. Bolnišnica, v kateri je bil mož hospitaliziran, ga je želela odpustiti, pobudnica pa se je obrnila na Varuha meneč, da ne bo zmogla sama skrbeti zanj. Skrbelo jo je, ker njenega moža naj ne bi hotela sprejeti nobena institucija. Prepričana je bila, da so tovrstni bolniki izločeni iz sistema oziroma je sistem nanje pozabil.

Varuh je v zvezi s problematiko naslovil poizvedbo na Ministrstvo za zdravje (MZ). MZ smo predstavili svoje (na podlagi pobud) utemeljene ugotovitve, in sicer da je nujno potrebno ukrepanje, da se osebam, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje in ne zmorejo samostojnega življenja ali njihovi svojci ne zmorejo poskrbeti zanje, zagotovi neka »vmesna« nastanitev med bolnišnico in domom za starejše.

MZ nas je seznanilo z leta 2004 izdanim Navodilom o zagotavljanju zdravstvene in socialnovarstvene obravnave v primerih odpusta iz bolnišnic ter v primerih, ko upravičenec živi doma, iz katerega izhaja, da bolnika, ki mu zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu, iz bolnišnice ni možno odpustiti, če ni urejena neposredna premestitev v institucionalno varstvo. MZ nas je seznanilo tudi z rešitvami, ki naj bi jih prinesel predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, in predlogih, ki jih naslavlja k Aneksu številka 1 k Splošnemu dogovoru za 2020, kjer predlaga uvedbo nove kategorije zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih, in sicer zdravstvena nega pacienta z endotrahealno kanilo.

Odgovor MZ nas ni zadovoljil. Razlog za to je »zgodovina« priprave in sprejemanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki nas ne more navdajati z optimizmom. Tudi uvedba nove kategorije zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih, in sicer zdravstvena nega pacienta z endotrahealno kanilo, nas ni prepričala. Razlog za to je v trenutni prezasedenosti DSO, poleg tega pa tudi v pomanjkanju kadrovskih (zdravstvenih) kapacitet, kar se je kot težava pokazalo tudi v času epidemije covid-19.

Varuh na podlagi pobud ugotavlja, da je nujno potrebno ukrepanje, da se zagotovi neka »vmesna« nastanitev med bolnišnico in DSO. S tem mislimo institucijo, ki bi morda predstavljala neke vrste negovalno bolnišnico, kamor bi lahko nastanili za krajše ali morda tudi daljše obdobje osebe, ki so še vedno bolne, bolnišnično zdravljenje pa so zaključile. Take osebe težko najdejo nastanitev v institucionalnem varstvu zaradi zasedenosti DSO ali ker DSO ne zmore zagotoviti primerne zdravstvene oskrbe takim osebam. Jedro težav torej povzroča pomanjkanje ustreznih namestitvenih kapacitet (in kadra), zaradi česar osebe po odpustu iz bolnišnice ni možno namestiti v institucionalno varstvo, bolnišnice pa pritiskajo na svojce, naj bolnika sprejmejo domov, čeprav svojci bolnišnice seznanjajo, da nimajo ne znanja ne sredstev niti prostora, da bi ga sprejeli.

Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno z vidika sistemskega pomanjkanja ustreznih namestitvenih kapacitet za osebe, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje njihovo zdravstveno stanje pa jim ne omogoča samostojnega življenja. Zato Varuh od MZ pričakuje načrtovanje in sprejem ukrepov, ki bodo predstavljali dolgoročno rešitev opisanih težav. 9.4-73/2020

 

 

 

 

Natisni: