15.11.1999
Obisk oddelka Murska Sobota Zavoda za prestajanje zapora Maribor

1. V zvezi z obravnavanjem pobude mladoletnega pripornika smo 9.11.1999 obiskali oddelek Murska Sobota Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor.

V odstotnosti vodje oddelka smo se pogovorili z g. Slavkom Pršanom, vodjem pooblaščenih uradnih oseb (PUO).

Na dan obiska je bilo v zavodu 27 zaprtih oseb: 11 pripornikov, 14 obsojencev (eden na begu in eden na prostem izhodu) ter dve upravno kaznovani osebi. V oddelku Murska Sobota prestajajo obsojenci kazen zapora do šestih mesecev.

V zavodu je sedem sob za pripornike, sedem za obsojence ter ena za upravno kaznovane. V sobah je nameščeno od ene do največ treh oseb, čeprav je v večini sob število postelj večje.

2. Zaprtim osebam je v zavodu na voljo s travo poraščeno sprehajališče primerne velikosti. Dvorišče je za sprehode v dopoldanskem času (do 15.30 ure) namenjeno pripornikom, popoldne pa za obsojence. Prostor za bivanje na svežem zraku je brez nadstreška tako, da ga zaprte osebe praviloma uporabljajo le v lepem vremenu. Trije priporniki, s katerimi smo opravili pogovor, so nam povedali, da jih pazniki v primeru deževnega vremena niti ne pokličejo za sprehod. Edina rekreacija, ki je zaprtim osebam na voljo, je namizni tenis, po trditvi uprave pa tudi badminton. Vodja PUO nam je povedal, da je v programu ureditev nadstreška, pa tudi namestitev koša za košarko. Predlagali smo, da naj do teh izboljšav pride čimprej.

Zavod nima prostora (na primer telovadnice ali sobe za fitnes), ki bi bil namenjen rekreaciji oziroma telesni in duševni sprostitvi zaprtih oseb.

3. Priporniki preživijo v priporniških celicah 22 ur na dan. Razen dveh ur, ki sta namenjeni gibanju na svežem zraku, so priporniki ves ostali čas v svojih sobah, kar ne more ugodno vplivati na fizično in psihično zdravstveno stanje pripornikov. Dela za pripornike ni. Brezdelje lahko ubijajo le z branjem knjig, ki so jim dostopne v zavodski knjižnici.

Težave z zagotavljanjem dela so tudi glede obsojencev. Dva obsojenca sta zaposlena v zavodski kuhinji, eden pa opravlja hišna dela (tudi na vrtu). Trije obsojenci, ki izpolnjujejo varnostne pogoje, delajo v Tovarni kovinske opreme na podlagi tozadevne pogodbe zavoda. Od 13 dejansko prisotnih obsojencev (eden je na begu) jih dela torej le šest (trije zunaj in trije znotraj zavoda). Za enega od obsojencev je prav zdaj v postopku dogovarjanje, da bo delal pri svojem bivšem delodajalcu. Ostalih šest obsojencev ne dela: nekateri nočejo, za ostale pa dela ni, saj jim ga zavod ne more ponuditi.

4. Zavod nima posebne sobe za pogovor med odvetnikom in zaprto osebo. Ti pogovori se zato opravljajo v sobi, ki je namenjena ostalim obiskom zaprtih oseb. Prav bi bilo, da bi zavod čimprej zagotovil posebno sobo za obiske zagovornikov. Zagovornik namreč lahko govori s pripornikom kadarkoli, razen v času obrokov hrane in v času, ko pripornik biva na prostem in v času nočnega počitka (člen 49/2 Pravilnika o izvrševanju pripora). Zasedenost sobe za obiske ne sme oteževati ali celo onemogočati stikov zagovornika s pripornikom.

5. Po členu 46/2 Pravilnika o izvrševanju pripora obisk pripornika ne sme biti krajši od 30 minut. Dovolilnico za obisk izda sodnik, obisk pa je, kot so nam povedali sogovorniki, vedno omejen na 30 minut. Tako kratko odmerjen čas smo ugotovili tudi za vse obiske, ki jih je sodnica dovolila za mladoletnika v petnajstem letu starosti, ki je bil v tem zavodu priprt ob času našega obiska in to že od 24.9.1999.

6. V knjižnici zavoda ni mednarodnih ali domačih pravnih aktov s področja izvrševanja kazenskih sankcij, Zakona o kazenskem postopku ali Kazenskega zakonika. Vodja PUO nam je pojasnil, da so v "pisarni dežurnega" na voljo ZKP, KZ in Pravilnik o izvrševanju pripora. V zavodu naj bi bili po trije izvodi KZ in ZKP. V dežurni pisarni smo dobili izvod veljavnega Pravilnika o izvrševanju pripora, dva izvoda KZ in en izvod ZKP. ZKP in KZ sta bila brez obsežnih novel iz leta 1998 in 1999. S presenečenjem smo ugotovili, da osebje zavoda ni vedelo za zadnjo novelo ZKP, ki med drugim vsebuje tudi obsežne spremembe in dopolnitve glede odreditve in izvrševanja pripora. Predlagali smo, da si zavod takoj preskrbi noveli teh dveh predpisov (vsaj s fotokopijami iz uradnega lista) tako, da bo vsak izvod ZKP in KZ imel priložen tekst zadnjih novel teh dveh, za zaprte osebe tako pomembnih zakonov. V "pisarni dežurnega" je bil tudi izvod ustave, ni pa bilo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ali Pravilnika o izvrševanju zapora. Predlagali smo, da zavod tozadevno opremljenost čimprej uskladi z določilom 72. člena Pravilnika o izvrševanju pripora. Vodja PUO nam je zagotovil, da bodo za fotokopije sprememb in dopolnitev ZKP in KZ poskrbeli naslednji dan.

7. Posebno pozornost smo namenili sobi št. 7, ki je namenjena pripornikom. V njen je bil priprt mladoletnik v 15 letu starosti in to skupaj z dvema odraslima pripornikoma. Presenečeni smo bili ob ugotovitvi, da je mladoletnik, ki ne kadi, priprt v sobi skupaj z dvema kadilcema. Že zgolj to dejstvo je verjetno v nasprotju z določbami 473. člena ZKP, ki ureja pripor mladoletnika.

V sobi št. 7 je bilo osem postelj. Za tri priprte osebe je ta soba primerne velikosti, nikakor pa ne za tolikšno število oseb, kot je v njej postelj. V kotu sobe je straniščna školjka, ki je od ostalega prostora ločena z leseno pregrado. Pri straniščni školjki ni nobenega zračnika. V sobi je tudi umivalnik s hladno vodo, kovinske omarice na ključ, miza ter stoli. Na njihovo prošnjo imajo priporniki v tej sobi (začasno) KZ in ZKP, vendar prav tako brez zadnjih novel. Pač pa je pripornikom v sobi na voljo Pravilnik o izvrševanju pripora.

Zaradi osmih postelj (štirje pogradi), ki so v sobi, je uporabna površina sobe manjša, kot bi lahko bila, če bi bilo v sobi le toliko postelj, kot je pripornikov. Ker se soba v praksi uporablja le za nastanitev treh pripornikov, predlagamo, da zavod ostale postelje iz sobe odstrani.

Na steni nad vrati sobe je viden madež, kamor naj bi, po trditvah pripornikov, eden od prejšnjih pripornikov vrgel hrano. Tudi sicer so stene sobe v takšnem stanju, da bi bilo primerno, da bi se jih prepleskalo.

8. V zvezi s priporom otroka v petnajstem letu starosti (rojen 17.4.1985) je posebej skrb zbujajoče, da pri njegovi namestitvi ni bilo upoštevano določilo veljavnega 473. člena ZKP. Presenetilo nas je, da osebje v zavodu 9.11.1999 ni vedelo za Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-A), ki je bil objavljen v uradnem listu 23.10.1998 (Ur. l. RS, št. 72/98) in velja od 23.1.1999. Ta novela je spremenila prav 473. člen ZKP, ki ureja izvrševanje pripora nad mladoletnikom ter določa, da mora biti mladoletnik priprt ločeno od polnoletnih. Po drugem odstavku istega člena sme sodnik za mladoletnike izjemoma odrediti, naj bo mladoletnik priprt skupaj s polnoletnimi, kadar je to glede na mladoletnikovo osebnost in druge okoliščine v konkretnem primeru v njegovem interesu in v njegovo korist.

Še ne 15- letni pripornik bi moral biti priprt ločeno od polnoletnih. Skupaj s polnoletnimi priporniki pa bi bil lahko priprt le na podlagi tozadevne (izrecne) odredbe sodnika za mladoletnike. V osebnem spisu mladoletnega pripornika takšne odredbe vsaj za čas do 3.11.1999 nismo našli. V uradnem zaznamku z dne 24.9.1999 (ustna odredba preiskovalnega sodnika o sprejemu mladoletnika v pripor) ni nobene odredbe, ki bi dovoljevala ali zahtevala, naj bo mladoletnik priprt skupaj s polnoletnimi. Tudi v sklepu o odreditvi pripora z dne 24.9.1999, opr. št. Kpd 250/99 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnica za mladoletnike ni izdala takšne odredbe. Pa vendar je mladoletni pripornik že vse od sprejetja v pripor, torej od 24.9.1999 priprt skupaj s polnoletnimi priporniki. Po intervenciji varuha človekovih pravic zaradi namestitve mladoletnega pripornika, je vodja oddelka Murska Sobota dne 13.10.1999 v poročilu citiral besedilo pred novelo veljavnega 473. člena ZKP. Pri tem je navedel, da se je zavod pri razporeditvi pripornika posvetoval s sodnico, ki je zahtevala, da ga ne smejo osamiti. Vendar v pripornikovem osebnem spisu do tega dne ni nobenega zapisa (niti v obliki uradnega zaznamka) o odredbi sodnice za mladoletnike, da naj bo mladoletnik priprt skupaj s polnoletnimi. Pač pa je v osebnem spisu mladoletnega pripornika uradni zaznamek z dne 3.11.1999 v zvezi z njegovo premestitvijo v drugo sobo. V tem uradnem zaznamku je navedeno, da naj bi priprti mladoletnik, na posebno zahtevo sodnice za mladoletnike, "ne bil sam v bivalnem prostoru".

Po drugem odstavku 473. člena ZKP je mladoletnika izjemoma dopustno pripreti skupaj s polnoletnimi, kadar je to glede na mladoletnikovo osebnost in druge okoliščine v konkretnem primeru v njegovem interesu in v njegovo korist. V osebnem spisu mladoletnega pripornika smo našli "priglasnico na razgovor s strokovnim delavcem zavoda", v kateri mladoletni prosi "še za vsakodnevne intimne odnose" ter želi "boljšo prehrano z vitamini, kalcijem, uranom in smodnikom". Hkrati prosi za pregled pri "psihiatru, urologu, nevrologu in defektologu". V kasnejšem pogovoru z mladoletnim pripornikom se je ugotovilo, da sta mu takšno vsebino narekovala pripornika, s katerima je skupaj v sobi. Vodja PUO nam je povedal, da je ob neki priliki mladoletni pripornik pozvonil ter zahteval "viagro, da si bo okrepil mišice". Tudi to je storil pod vplivom sopripornikov.

Ne preseneča, da je mladoletni pripornik tako predmet posmeha in zabave v zavodu, saj zaradi svoje mladosti in duševne zrelosti očitno ni sposoben razumeti, kaj mu podtikata pripornika, ki sta skupaj z njim v sobi. Zavod bi moral zagotoviti vse razumne ukrepe, še posebej tiste, ki jih določa zakon, da se prepreči ponižujoče ravnanje z mladoletnim pripornikom. Opisano ravnanje sopripornikov in pa že navedeno dejstvo, da ostala pripornika v sobi kadita, verjetno ne kaže, da je namestitev mladoletnega pripornika, kakršna pač je, v njegovem interesu in v njegovo korist. Pri tem v osebnem spisu mladoletnega pripornika ni zabeleženo, da bi zavod o opisanih okoliščinah morda obvestil sodnico za mladoletnike, čeprav so to verjetno okoliščine, ki bi morale vplivati na odločitev o tem, če in s kom skupaj naj bo mladoletnik priprt.

Konvencija ZN o otrokovih pravicah v 37. členu postavlja zahtevo, da noben otrok ne bo izpostavljen ponižujočemu ravnanju. Z vsakim otrokom, ki mu je odvzeta prostost, je treba ravnati človeško in s spoštovanjem dostojanstva ter na način, ki upošteva potrebe oseb njegove starosti. Še posebej mora biti vsak otrok, ki mu je bila odvzeta prostost, ločen od odraslih, razen če se smatra, da je to v nasprotju z njegovimi interesi. Pri tem velja poudariti še osnovni kriterij po 3. členu Konvencije, da morajo biti pri vseh dejavnostih državnih organov v zvezi z otroki, otrokove koristi glavno vodilo.

Predlagamo, da Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v zvezi s priporom tega mladoletnika izvede poseben nadzor ter nas seznani s svojimi ugotovitvami in ukrepi, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih in domačih pravnih aktov, ki zahtevajo ustrezno ravnanje v primeru pripora mladoletne osebe, ki še ni stara 15 let. 2.2-77/99