Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Vprašanja in odgovori

1. Ali varuh lahko obravnava primere, ki so že na sodišču?

Varuh ne more obravnavati zadev, ki so v postopku pred sodiščem razen, če gre za primere neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti.


2. Ali ima varuh pristojnosti do zasebnega sektorja?

Varuh nima pristojnosti do zasebnega sektorja, se pravi da ne more preiskovati kršitev, ki jih povzročijo osebe zasebnega prava. Varuh lahko preiskuje zgolj primere nezakonitega ali nepravilnega dela državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.


3. Kaj je pobuda?

Je opis vaše težave in vseh postopkov, ki ste jih za njeno reševanje ubrali, ker niste več vedeli, kako naprej. Kot pobuda šteje izpolnjen obrazec za vlaganje pobude varuhu ali navadno pismo. Varuhu sicer lahko pobudo pošljete tudi s pomočjo Elektronske oblike formularja, vendar pa vas bodo zaradi tehničnih ovir, ki onemogočajo verodostojen podpis pobudnika, strokovni sodelavci pozvali, da pobudo podpišete oz. da jo s svojim podpisom pošljete po klasični pošti na naslov: Varuh človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana.

Pobuda ni že telefonski pogovor z informatorjem. On vam le pojasni, kaj morate najprej storiti, da bo varuh oziroma njegovi sodelavci lahko začeli obravnavati vašo težavo.

Za vlogo pisne pobude ne potrebujete odvetnikove pomoči. Postopek pri Varuhu je neformalen in brezplačen. V vašem maternem jeziku preprosto izpolnite obrazec, na katerem ne smejo manjkati vaši podatki in podpis, saj varuh anonimnih pobud ne obravnava.


4. Kdo lahko vloži pobudo?

Pobudo lahko vloži vsak posameznik ali skupina, ki meni, da so mu državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil kršili človekove pravice ali temeljne svoboščine.


5. Ali lahko v vašem imenu kdo drug vloži pobudo?

Pobudo lahko v vašem imenu vloži tudi druga oseba, vendar pa mora imeti za to vaše pisno soglasje, ki ga je treba priložiti pobudi.


6. Kako poteka postopek reševanja pobud?

Ko enkrat pošljete pobudo na naslov Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56, 1109 Ljubljana ali na elektronski naslov info(at)varuh-rs.si, jo v glavni pisarni registrirajo kot prispelo, nato pa je dodeljena strokovnemu sodelavcu, ki se ukvarja s kršitvami pravic kot naj bi se zgodila vam.

Ko pristojni strokovnjak prejme vašo pobudo, jo preuči in: 

A) vam sporoči, da jo bo obravnaval,
B) vas pokliče, da jo po potrebi dopolnite,
C) vam sporoči, da je ne bo obravnaval in navede razloge,
D) vas napoti, da uporabite še neizkoriščene pritožbene poti,
E) naredi poizvedbo pri organu, ki naj bi povzročil kršitev (in čaka na odgovor),
F) naredi poizvedbe še pri drugih organih, ki bi lahko kaj storili za rešitev vašega primera, pa niso,
G) vas obvešča o poteku obravnave...

Strokovni sodelavec vam ne piše ob vsakem koraku obravnave! Obvešča vas le ob ključnih točkah v postopku obravnave in seveda ob rezultatu našega posredovanja v vašem primeru. Obravnava primera ni časovno omejena. Nekatere obravnave lahko žal trajajo tudi več let, nekatere pa se zaključijo hitro. Seveda je dolgotrajnost postopka pri varuhu odvisna od zapletenosti vašega primera in od sodelovanja vpletenih.


7. Koliko pobud Varuh povprečno obravnava na leto?

Število zadev, ki jih obravnava Varuh človekovih pravic, se v povprečju giblje med 2.800 in 3.500, kar pomeni da Varuh prejme okoli 10 novih pobud na dan.


8. Koliko pobud je povprečno rešenih v enem letu?

V enem letu je povprečno rešenih med 2.800 in 3.700 pobud.


9. Kdo obravnava pobude pri Varuhu človekovih pravic?

Za vsako izmed področij človekovih pravic je pooblaščen en ali več strokovnih sodelavcev, ki obravnavajo vaše pobude. Strokovne sodelavce nadzirajo namestniki varuha človekovih pravic, vsak izmed njih pa prevzema odgovornost za posamična področja. 


10. Ali je mogoče oddati pobudo po elektronski pošti?

Pobudo je mogoče oddati po elektronski pošti, vendar pa vas bodo zaradi tehničnih ovir, ki onemogočajo verodostojen podpis pobudnika, strokovni sodelavci pozvali, da pobudo podpišete oz. da jo s svojim podpisom pošljete po klasični pošti.


11. Ali Varuh lahko preiskuje kršitve, ki so jih povzročile institucije Evropske unije?

Ne, Varuh človekovih pravic RS ne more preiskovati pobud, ki so jih povzročile institucije Evropske unije. Za to je pristojen Evropski varuh človekovih pravic, ki preiskuje pritožbe zaradi nedelovanja ali zlorab administracije ustanov in teles Evropske unije.


12. Ali varuh obravnava pobude tujcev?

Varuh človekovih pravic obravnava tudi pobude tujcev, katerim so kršene pravice s strani slovenskih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Tujci lahko vložijo pobudo v svojem maternem jeziku.


13. Ali Varuh obravnava pobude otrok in mladih?

Na Varuha človekovih pravic se lahko s svojimi težavami ali stiskami obrnejo tako otroci in mladi kot odrasli v njihovem imenu. Lahko ga pokličejo na brezplačni telefon 080 15 30, lahko mu pošljejo elektronsko pošto na naslov info(at)varuh-rs.si , ali navadno pošto na naslov Dunajska 56, 1109 Ljubljana, p.p. 2590, lahko ga pa v Ljubljani kar obiščejo.

Varuh posebno skrb namenja prav pravicam otrok, zato je leta 2010 oblikoval spletno stran posebej zanje www.pravice-otrok.si, kjer se lahko poučijo o njihovih pravicah.

Otroci nimajo tako "močnega glasu" kot odrasli, zato jih ti velikokrat preslišijo. Prav tako nimajo kanalov, izkušenj ali utečenih poti, s katerimi bi dosegli varstvo svojih pravic. Pri tem jim lahko kot zastopnik v pogovoru z odraslimi pomaga Varuh človekovih pravic RS ali eden številnih zagovornikov otrok, ki so se usposabljali v okviru projekta Zagovornik - Glas otroka, ki poteka v koordinaciji Varuha.

14. Kaj pomeni, da so pobude utemeljene, delno utemeljene ali neutemeljene? (to vprašanje ni prevedeno v zvočni zapis za gluhe in naglušne)

  • Utemeljena zadeva: V zadevi gre za kršitev pravic ali drugo nepravilnost v vseh navedbah pobude.
  • Delno utemeljena zadeva: Pri nekaterih v pobudi navedenih ali nenavedenih elementih postopka ugotovimo kršitve in nepravilnosti, pri drugih navedbah pa ne.
  • Neutemeljena zadeva: Pri vseh navedbah iz pobude ugotovimo, da ne gre za kršitev ali nepravilnost.
  • Ni pogojev za obravnavo zadeve: V zadevi je v teku določen pravni postopek, pri katerem ni zaznati zavlačevanja ali bistvenih nepravilnosti. Pobudniku posredujemo informacije, pojasnila in napotke za uveljavljanje pravic v odprtem postopku.
  • Nepristojnost varuha: Predmet pobude ne spada v okvir pristojnosti institucije. Pobudniku pojasnimo druge možnosti, ki jih ima za uveljavljanje pravic.

V kolikor imate vprašanje, na katero odgovora niste našli, vas vabimo, da nam pišete.

Nekaj pogosto zastavljenih vprašanj lahko najdete tudi v Katalogu informacij javnega značaja v razdelku
4. Seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja.