Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja predala Letno poročilo za 2015 in predstavila glavne poudarke


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v torek, 31. 5. 2016, predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2015 in Poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM) za leto 2015 predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu. Glavne poudarke poročila Varuha je skupaj z namestniki Ivanom Šelihom, Tonetom Dolčičem in Mihom Horvatom predstavila na novinarski konferenci. Podrobnosti iz poročila DPM bodo predstavljene na ločeni novinarski konferenci.

Zvočni posnetek predstavitve glavnih poudarkov Letnega poročila Varuha za leto 2015 (govori varuhinja)

Odgovor na vprašanje novinarke o družinskem zakoniku (govori varuhinja)

Varuhinja je uvodoma poudarila, da je poročilo predala štiri mesece pred zakonsko določenim rokom.

Varuh je v letu 2015 prejel 9611 klicev na brezplačno številko. Uvedena novost, pojasnila, ki jih strokovna služba poda osebam, ki so na poti iskanja svojih pravic, je imela za posledico nekoliko manjše število vloženih pobud. Ljudje so tako že takoj na začetku odnosa z Varuhom prejeli določene potrebne usmeritve, zato pobud niti niso želeli vložiti ali so nadaljevali svojo pot tam, kjer je bilo to smiselno. Tako je Varuh v letu 2015 obravnaval 3418 in jih zaključil 3008, kar je skoraj 90 odstotkov.

Utemeljenih zadev je bilo povprečno 475 ali 16 odstotkov, na določenih področjih jih je več, drugje manj. Mnogi prihajajo k Varuhu, ko so zadeve v teku pred drugimi organi, sodišči in takrat še ne moremo opredeliti utemeljenosti, nekateri marsikaj zamudijo, zato je ta številka zgolj informativne narave, o podrobnostih na posameznih področjih pa bi se dalo še marsikaj povedati, je dejala varuhinja.

Opravili smo 12 poslovanj zunaj sedeža, kjer smo se srečali z 217 pobudniki, je dejala varuhinja. Ona osebno jih je na sedežu Varuha sprejela še približno 68. Srečali smo se tudi z županjami in župani ter opažali velike razlike na nekaterih področjih med občinami, je dodala.

Imeli smo okoli 500 različnih dogodkov, kar kaže na izredno aktivnost Varuha. Imeli smo bogato mednarodno sodelovanje, in sicer 48 dogodkov. Vložili smo 3 zahteve za oceno ustavnosti in tretjo ustavno pritožbo v zgodovini Varuha. 19 zadev smo odprli na lastno pobudo in 47 kot širša vprašanja, ki so pomembna za varnost v Republiki Sloveniji, je še povedala.

Varuh je širok spekter svojih nalog v letu 2015 izvajal s povprečno 39 zaposlenimi in z 1.967.000 evrov sredstev.
Priporočil Varuha je letos 83, manj kot prejšnja leta, vendar Varuh še vedno čaka na uresničitev nekaterih, podanih v preteklosti.

Varuhinja je še povedala, da je Varuh na kontrolnem mostu med pobudniki in državo. Če bi bila priporočila, nasveti in opažanja Varuha upoštevana, zagotovo lahko rečemo, da bi državljani imeli lepše in boljše življenje, predvsem pa imeli manj postopkov tako doma kot v tujini in tudi manj odškodnin, ki nam pretijo ali zanje že plačujemo. Spoštovanje človekovih pravic je sicer drago, vendar je nespoštovanje še dražje, nikakor pa ne smemo pristati na varčevanje pri varovanju človekovih pravic najšibkejših, je še opozorila.. Spoštovati moramo tudi mednarodne standarde in priporočila mehanizmov Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov, je dodala.

V nadaljevanju je preletela glavne poudarke po posameznih področjih (zvočni posnetek od 8:50 do konca)

Varuhinja je ob robu novinarske konference odgovorila tudi na vprašanje novinarke POP TV v zvezi s odločitvijo upravnega sodišča v primeru t. i koroških dečkov. Izjavo lahko poslušate tukaj.

 

************************************************

Nekaj osrednjih poudarkov, kot jih je povzela Slovenska tiskovna agencija. Več lahko poslušate v zvočnem posnetku ali preberete v letnem poročilu.

[...]

Po besedah varuhinje je še vedno prisotna diskriminacija ranljivih skupin. Še vedno veliko Romov živi brez vode in elektrike, v neurejenih naseljih. Ugotavljajo veliko težav na področju invalidnosti. Vrsta problemov je povezana tudi z revščino, saj je vsak sedmi državljan na pragu revščine.

Ljudje izgubljajo domove, prihaja do deložacij in to področje je nujno potrebno urediti, je dejala Nussdorferjeva. Do velikih kršitev pravic pa po njenih navedbah prihaja tudi na področju delovno-pravne zakonodaje, dogaja se mobing, zaposlovanje na črno, celo suženjska razmerja, ko delavci za svoje delo celo ne dobijo plačila oziroma jim ne plačajo prispevkov.

Varuhinja je tako ob poročilu ugotavljala, da je "morala mnogih izkoriščevalcev ljudi na psu, da je sramota beseda, ki je ne poznajo, in da se v teh primerih ne znajo opravičiti ali poravnati škode". Mnogi teh izkoriščevalcev, zlasti na področju delovno-pravnih razmerij, poznajo le svoje pravice, ne pa pravic drugih.

Kot zelo pomembno je izpostavila tudi področje socialne varnosti in zdravstva. "Na področju zdravstva se stanje v letu 2015 žal ni bistveno spremenilo," je ugotavljala in dodala, da ministrstvo sicer obljublja potrebne spremembe, a teh ni. Varuhinja tudi sicer opozarja, da je vse preveč zakonov v pripravi, do obravnave in končnega sprejema pa ne pride.

"Podaljševanje čakalni dob, nepravilnosti pri organizaciji dela, domnevne strokovne napake, nepripravljenost pristojnih za hitro in učinkovito reagiranje, vse to znižuje zaupanje prebivalcev v zdravstvo, povečuje očitke o koruptivnosti, s tem pa negativno vpliva na uresničevanje pravne in socialne države," je opozorila.

Prav na področjih, ki se zelo dotikajo življenja ljudi, pri varuhu ugotavljajo, da je denar še vedno pomemben: "Če si revež, ostajaš revež. Z denarjem lahko marsikaj kupiš, tudi krajšo čakalno dobo in privatno oskrbo. Če pa čakaš, včasih pozno dočakaš pomoč."

 

[...]

 

Varuh se s priporočili na področju ustavnih pravic zavzema za to, da se vsi, ki sodelujejo v javnih razpravah, še posebej politiki, v svojih izjavah in besedilih izogibajo spodbujanju sovraštva ali nestrpnosti na podlagi katere koli osebne okoliščine. Ob morebitnih takšnih primerih pa naj se nanje nemudoma odzovejo in jih obsodijo.

Državnemu zboru priporoča, da sprejme etični kodeks in na tej podlagi oblikuje razsodišče, ki se bo odzivalo na posamezne primere sovražnega govora v politiki.

Na področju odpravljanja diskriminacije znova opozarja na odsotnost polnopravne državne institucije za človekove pravice. Pri tem izraža pripravljenost za dopolnitev institucije varuha v tej smeri na podlagi modelov, ki so se že uveljavili v Evropi.

Varuh v luči begunske krize vladi priporoča sprejetje ukrepov, po katerih bodo imeli mladoletni tujci boljše možnosti za namestitev in jih ne bodo nameščali v Center za tujce. Projekt nastanitvenega centra, ki ga je pripravil konzorcij nevladnih organizacij, bi bila lahko po oceni varuha ena boljših možnih rešitev na tem področju.

Policisti pa naj bodo pri postopkih s tujci posebej pozorni tudi na besedni ravni. Varuh ocenjuje, da morajo biti policisti skrbno izbrani in usposobljeni za delo z begunci, da bi lahko tudi s primernim komuniciranjem in človeškim odnosom prispevali k boljšemu počutju in varnosti vseh na določenem kraju.

V poglavju o omejitvi osebne svobode priporoča Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij sprejetje dodatnih ukrepov, da bo v čas prestajanja kazni zapora vključenih čim več koristnih dejavnosti, zlasti pa možnosti za delo. Čim prej naj se tudi vzpostavijo prostori, prilagojeni prizadetim zaprtim osebam.

Še posebej skrbno naj se po priporočilu varuha preučijo vse okoliščine, ki so morda lahko ovira za podeljevanje zunajzavodskih ugodnosti, še zlasti za obsojence kaznivih dejanj nasilja v družini.

Pri enem od obravnavanih primerov se je že strinjal s stališčem uprave, da je ob določanju prostih izhodov obsojenca v primeru nasilja v družini treba pristojnemu centru za socialno delo vselej predlagati ustanovitev večdisciplinarnega tima. Ta lahko ugotovi potrebne okoliščine tako na strani obsojenca kot žrtve in na tej podlagi naredi načrt zaščite žrtve in načrt izvedbe zunajzavodskih ugodnosti za obsojenca.

Ministrstvo za pravosodje naj po enem od priporočil varuha nadaljuje premišljene zakonodajne ukrepe za zagotavljanje varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišča pa naj sprejmejo vse potrebno, da bo zagotovljeno tudi dejansko spoštovanje rokov v skladu z zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Državnim tožilcem priporoča večjo angažiranost pri usmerjanju policistov ob iskanju in zavarovanju sledov kaznivega dejanja ter pri izvedbi drugih dejanj, potrebnih za državnotožilsko odločitev. Varuh je namreč obravnaval primer, ko državno tožilstvo po navedbah pobudnika ni pristopilo k obravnavanju kazenske ovadbe skoraj leto dni.

Varuh na področju stanovanjskih zadev od ministrstva za okolje in prostor zahteva temeljito analizo upravljanja v večstanovanjskih stavbah, predvsem pa stalen nadzor nad delom upravnikov v večstanovanjskih stavbah. Ministrstvo naj tudi kadrovsko okrepi stanovanjsko inšpekcijo.

Na področju delovnih razmerij naj vlada po priporočilu varuha takoj sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezen sistem nadzora nad plačevanjem plač. Vlada pa naj tudi zagotovi, da bodo postopki pri vseh nadzornih institucijah potekali v razumnih rokih. Varuh predlaga kadrovsko okrepitev inšpekcij - tudi s prerazporeditvami javnih uslužbencev, kjer je to mogoče.

Natisni: