Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh ob obisku Muzeja norosti poudaril pomen deinstitucionalizacije

Stavba, v kateri je Muzej norosti in citat iz 39. člena Ustave Republike Slovenije na škarpi

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 13. februarja 2023 obiskal Muzej norosti, ki v Gradu Cmurek na Tratah v Zgornji Velki, deluje od leta 2013. Pred tem, med leti 1954 in 2004, je bila tam ena od enot Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, v njem pa nastanjeni ljudje z motnjami v duševnem zdravju. Varuh si je ogledal muzej in v pogovoru z njenim vodstvom poudaril pomen ohranjanja glasu zaprtih v zavodih in ozaveščanja o problematiki omejitev pravice do prostega gibanja ali odvzema prostosti zaradi duševne motnje ali bolezni. Kot ugotavlja institucija Varuha se po institucijah v Sloveniji žal še vedno srečujemo z nekaterimi slabimi praksami, na primer s primeri sprejema in obravnave na zdravljenje brez privolitve na oddelkih pod posebnim nadzorom psihiatričnih bolnišnic, pa s primeri nestrinjanja z bivanjem na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov ter s primeri slabih bivalnih razmer, zato je ozaveščanje in izobraževanje o problematiki po mnenju Petra Svetine izjemno pomembno. Ob obisku se je varuh kot slavnostni govornik udeležil tudi slovesne podelitve priznanj Muzeja norosti avtoricam in avtorjem nagrajenih diplomskih, magistrskih in doktorskih del. 

»Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je osnovna humanistična zavezanost, da sočloveka vidimo in ga spoštujemo v vsej njegovi celovitosti ter ukrepamo, če se kršijo njegove pravice. Da bi to zavezo sploh lahko uresničevali, pa je nujno, da problematike človekovih pravic spoznavamo, analiziramo in se z njimi seznanjamo. Spoznavanje in ozaveščanje o njih je šele prvi korak k vključujoči družbi,« je povedal Svetina na slovesni podelitvi priznanj Muzeja norosti.

Iz lastnih dolgoletnih izkušenj in opažanj institucije, ki jo vodi, je poudaril ključne 'rak rane' na področju deinstitucionalizacije, kot je predolgotrajno sprejemanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, na katerega se čaka že skoraj 20 let in vanj polaga veliko upov, »služi pa tudi kot priročen izgovor, da se zadeve ne urejajo«, je poudaril varuh Svetina.

Drugo pereče vprašanje so čakalne dobe in zasedenost ustanov za dolgotrajno oskrbo, ki je posledica dosedanjega slabega odnosa države do teh vprašanj, pa tudi pomanjkanja alternativ. »Tudi sam rešitev ne vidim zgolj v povečanju zmogljivosti v institucijah, temveč v 'resnični' deinstitucionalizaciji. Varuh poudarja, da bi morali že zdavnaj vzpostaviti dostopen, učinkovit in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bi temeljil na socialni pravičnosti in medgeneracijski solidarnosti. »Nesprejemljivo je, da so mnogi v najrazličnejših ustanovah, čeprav bi lahko dostojanstveno živeli v domačem okolju,« meni varuh.

Kot četrto rak rano je izpostavil obstoječe kadrovske normative za zdravstveno in negovalno osebje v institucijah, ki se ukvarjajo z dolgotrajno oskrbo. Ti so nezadostni glede na vse večje potrebe po oskrbi in pomoči ter zahtevnejšo zdravstveno nego, ki jo potrebujejo uporabniki storitev oziroma stanovalci v domovih. »Osebje odhaja, težave pa ostajajo, še več – se le še kopičijo, ker se, žal, neučinkovito naslavljajo,« poudarja varuh.

Varuh je prepričan, da so hitre in učinkovite reforme sistema nujne, v njihovem središču pa bi moral biti en sam cilj: individualna podpora, ki spodbuja polno vključevanje v skupnost. »Kot posamezniki, skupnost in država bi se morali večkrat vprašati, kakšno družbo želimo v prihodnje in kakšne zgodbe človekovih pravic želimo predstavljati novim generacijam? Moja iskrena želja je, da jim bi lahko predstavljali družbo, kjer je spoštovano dostojanstvo slehernika,« poudarja varuh Svetina.

»Priznanja Muzeja norosti in natečaj institucije Varuha za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic ter drugi podobni natečaji spodbujajo izobraževalne ustanove in študente oziroma doktorande k raziskovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Stoletja bojev in prizadevanj zanje je mogoče v trenutku izničiti, zato je nujno z vsako novo generacijo vrednote, ki jih prinaša poznavanje človekovih pravic, na novo osmisliti in zacementirati v miselni sistem družbe, da se ne bi zgodila regresija, temveč zdrav napredek,« je še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina in prisluhnil ugotovitvam o povezavah med institucijami, ki se ukvarjajo z dolgotrajno oskrbo in kršitvami človekovih pravic, ki so jih raziskovali.

Natisni: