Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja delovno z razširjeno ekipo ministra za kulturo

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s svojo ekipo v sredo, 26. 10. 2016, srečala z ministrom za kulturo Antonom Peršakom in njegovimi sodelavci. Govorili so o pripravi Zakona o medijih in s tem povezanim omejevanjem sovražnega govora, o stanju na področju urejanja arhivske dokumentacije, ki vsebuje zdravstvene podatke posameznikov, o zaščiti otrok pred neprimernimi vsebinami, o vzpostavitvi muzeja slovenske simbolike v Proštiji na blejskem otoku, o delovanju Sveta za dialog z verskimi skupnostmi, o problematiki samozaposlenih v kulturi in o varovanju naravne in kulturne dediščine.

Minister Anton Peršak je pojasnil, da so na področju medijev pripravili strategijo, pri oblikovanju  zakonodaje pa se srečujejo z izzivi, kako regulirati internetne platforme, ki niso deklarirane kot mediji. Svetovalec pri Varuhu Gašper Adamič Metlikovič je pritrdil, da je razkorak med ustavnimi in zakonskimi določili velik in ga je potrebno urediti. Odprta vprašanja svobode izražanja v spletnem okolju in odgovornosti za vsebine, sta podrobno pojasnila predstavnika Direktorat za medije Branko Jezovšek in Irena Ostrouška. Slednja je še dejala, da pri urejanju področja sodelujejo z Ministrstvom za javno upravo (MJU), velik izziv pa predstavlja regulacija interneta, ki v spletni javnosti ni zaželena.

Varuh ugotavlja, da je v letu 2014 sprejeta novela arhivskega zakona (ZVDAGA-A) sicer deloma sledila odločbi ustavnega sodišča U-I-70/12-14 in omogočila arhiviranje zdravstvene dokumentacije pri samih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Vendarle pa pogreša sistemsko zakonska ureditev, ki bo urejala arhiviranje in dostop do zdravstvene dokumentacije skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS. Minister je pojasnil, da je posebna skupina poslancev pripravila poseben zakon, ki bi to urejal, kateremu je vlada že dala pritrdilno mnenje, decembra pa naj bi ga obravnaval tudi državni zbor. Namestnik direktorja Arhiva Andrej Nared je postopke podrobno orisal.

Varuh je že v poročilu za leto 2013 s posebnim priporočilom predlagal, naj zakonodajalec presodi, ali bi bilo treba tudi v Republiki Sloveniji zakonsko urediti področje zaščite otrok pred neprimernimi vsebinami z označevanjem primerne starosti za ogled filmov v kinu, na avdiovizualnih nosilcih in nosilcih računalniških iger. Vlada je v takratnem odzivnem poročilu pojasnila, da je v predlogu Zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru javni agenciji predlagan tudi člen, s katerim naj bi bilo to vprašanje urejeno. V odzivnem poročilu za leto 2015 pa Ministrstvo za kulturo sporoča, da ta priporočila še vedno preučuje, zato je varuhinjo zanimal razvoj dogajanja.
Predstavnica Direktorata za medije Irena Ostrouška je pojasnila, da se za ureditev stanja na področju avdio vizualnih medijev pripravlja sprememba direktive, ki predvideva univerzalni sistem deskriptorjev. Pri urejanju vprašanja na področju kinematografov skušajo med drugim upoštevati vprašanje odgovornosti iz naslova produkcije in distribucije, pa tudi vprašanje posega v svobodno gospodarsko pobudo. Direktiva bo zajemala tudi ponudnike kabelskih storitev, še vedno pa ostajata odprti področji nosilcev slike in računalniških igric.

Državna sekretarka Damjana Pečnik je pojasnila, da so očitki pobudnika, ki se je obrnil na Varuha, o dolgoletni neaktivnosti ministrstva pri zagotavljanju javnega interesa v zvezi z vzpostavitvijo muzeja slovenske simbolike v Proštiji na blejskem otoku bili utemeljeni, zato je primer pod svoje okrilje prevzela sama. Podrobno je predstavila aktivnosti na področju upravljanja blejskega otoka s strani RKC in prizadevanja MK za postavitev muzejske zbirke slovenske simbolike. Varuh pričakuje, da bo v postopku postavitve zbirke upoštevano načelo nevtralnosti.

Varuhinjo je zanimala utemeljenost očitkov pobudnika, da Svet za dialog z verskimi skupnostmi ne deluje. Vodja urada za verske skupnosti Gregor Lesjak je pojasnil, da  so verske skupnosti na poziv ministra posredovale vsebine za obravnavo na Svetu, seja bo predvidoma konec januarja. Namen sveta pa je nadomestiti manjkajoči monitoring na področju delovanja verskih skupnosti in njihovega položaja ter težav s katerimi se srečujejo, je še dodal.

Varuhinja je izrazila zadovoljstvo z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je v primeru samozaposlenih na različnih področjih pritrdilo Varuhu, da je prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev neskladen z ustavo. Posebej je o vplivu te odločitve na položaj samozaposlenih v kulturi govorila na novinarski konferenci 4. 8. 2016 skupaj s predstavniki samozaposlenih v kulturi.
Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je dejala, da mora Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) v enem letu pripraviti spremembo zakonodaje, zato jo je zanimalo, ali MK pri tem sodeluje in kako. Poudarila je, da je nujno urediti položaj prekarnih delavcev, ki jih je na področju kulture veliko. Posebej pa je izpostavila še problematiko kulturnih žepnin. Postopek, ki je pri dodeljevanju veljal sedaj (žepnino dobijo tisti, ki se prej prijavijo) se Varuhu ne zdi optimalen še zlasti zato, ker so žepnine neke vrste socialni korektiv.
Minister Peršak se je strinjal, da je ureditev statusa samozaposlenih v kulturi nujna, delovno pravna zakonodaja mora upoštevati značilnosti posameznik poklicev v kulturi.  Prav tako morajo vsi socialni transferji izhajati iz enega naslova, ministrstva morajo zagotavljati vsebine, je še poudaril. Glede kulturnih žepnin je napovedal spremembe.

Direktorica strokovne službe Martina Ocepek je poudarila pomen varovanja kulturne dediščine, posebej je izpostavila primer Plečnikovega stadiona v Ljubljani. Državna sekretarka na ministrstvu Damjana Pečnik je podrobno pojasnila prizadevanja ministrstva za ohranjanje omenjene dediščine, saj načrtujejo umestitev Plečnikovih del tudi na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine. V širši razpravi o varovanju dediščine pa je med drugim še povedala, da je ministrstvo z omejenimi in iz leta v leto zmanjševanimi sredstvi v položaju, ko ne more uporabiti vseh možnosti, ki jo ponuja obstoječa zakonodaja.

Varuhinja je ob koncu izrazila pričakovanje, da bodo odprta vprašanja kmalu zaprta in se priporočila Varuha na področju kulture ne bodo več ponavljala.

Natisni: