Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je na TV Slovenija zasledil prispevek o stiskah nekdanjega podjetnika, ki mu večja slovenska podjetja dolgujejo precej denarja. Zato je doživel živčni zlom in zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Zdravljenje na Nevrološki kliniki mu je onemogočeno, ker nima plačanega zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa njemu dolguje kar 30.000 evrov za boleznino.

Varuh je v Letnem poročilu za leto 2015 objavil stališče, ki ga je oblikoval ob obravnavi več podobnih primerov, ko je samostojni podjetnik Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz naslova neplačanih prispevkov dolgoval določen znesek.

Skladno z določbo 78.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) za določene kategorije zavarovancev velja, da se v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V zaznanih primerih so nastopile okoliščine, zaradi katerih bo imela oseba nesporno pravico do izplačila nadomestila dohodka zaradi bolezni takoj, ko bodo poravnani vsi dolgovani prispevki za zdravstveno zavarovanje.

Znesek takšnega nadomestila dohodka lahko za večkrat presega znesek dolgovanih prispevkov, zato smo ZZZS predlagali, da skladno z načelom pravičnosti, na katerega se sklicujemo skladno z določbo 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic, v takšnih primerih opravijo pobot (oziroma poračun) terjatev, saj po našem mnenju iz določbe 78.a člena ZZVZZ nikjer ne izhaja prepoved pobota nadomestila plače s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri pobotu (poračunu) terjatev namreč pride do sočasne izpolnitve (dela) obeh terjatev, ki si stojita naproti, kar pomeni, da bi bila ob izpolnitvi terjatve iz naslova nadomestila plače poplačana tudi celotna terjatev iz naslova neplačanih prispevkov.

ZZZS nam je pojasnil, da takšne poračune pri drugih zavarovancih sicer izvajajo, vendar pa to ne velja za zavarovance iz 78.a člena ZZVZZ, za katere je takšen poračun izrecno prepovedan z vsebino navedene določbe ZZVZZ. Stališču ZZZS se je pridružilo tudi Ministrstvo za zdravje.

Za stališče, ali določba 78.a člena ZZVZZ dejansko prepoveduje pobot oziroma poračun v primerih, ko nasproti dolgu do ZZZS stoji tudi dolg, ki ga ima ZZZS do tega posameznika, smo zaprosili tudi Računsko sodišče RS, ki se je izreklo za nepristojno za takšno pojasnilo, je pa sklicalo sestanek predstavnikov Varuha, ZZZS in Ministrstva za zdravje RS. Predstavniki ZZZS niso želeli odstopiti od svojega stališča.

Varuh pri obravnavah pobud zaznava mnogo različnih stisk oseb, ki so opravljale dejavnost kot samostojni podjetniki, kar pa je nekaterim iz različnih razlogov (pogosto plačilna nedisciplina) povzročilo dolgove, ki jih niso bili sposobni poravnati. Kadar se takšni stiski pridruži še hujša bolezen, imamo posameznika, ki je brez veljavnega zdravstvenega zavarovanja in hkrati brez realne možnosti, da bi se njegov položaj v kratkem, ali celo sploh kdaj, uredil. Pomembno se nam zdi poudariti, da so v takšen status, ne glede na veljavne predpise s področja delovnih razmerij, posamezniki pogosto prisiljeni kot nadomestilo opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.

Menimo, da ni razumnih razlogov, zakaj posamezniku otežkočati položaj. Iz načel pravičnosti in dobrega upravljanja izhaja, da je treba posamezniku pomagati, ne pa mu povzročati stroškov in postavljati ovire na poti uveljavljanja nespornih pravic.

Primer 3.3-30/2015